Ali je angina res »BOLEZEN FINA«?

Damir Dabranin dr.med. specialist pediater, 16.06.2009

Angina se za res pojavi nenadoma, naenkrat, in iz čistega zdravja. Po preboleli bolezni ni imunosti in se zato angina lahko pojavlja večkrat, pogosto in brez zadržkov. Angino povzroča bakterija β-hemolitični streptokok skupine »A« in v kolikor ta bakterija vsebuje eritrogeni toksin(strup) se pojavlja po koži zlasti pasovno, na pregibnih mestih in v predelu obraza droben pikčasti izpuščaj, ki lahko srbi. Pojavi se lahko tudi »malinast« jezik ( drobne rdečkaste brbončice posute po celi vidni površini jezika-videz maline). Takrat govorimo o škarlatinki-specifični otroški angini. V tem primeru je možno, čeprav v eri antibiotikov zelo redko ali gotovo nemogoče, ustvarjanje posebnih imunih kompleksov, ki nastajajo v krvi v večji količini in se zato kopičijo v ledvicah ali v predelu srčnih zaklopk in tako povzročajo moteno delovanje teh tarčnih organov. Nastane tako imenovani poststreptokokni glomerulonefritis (bolezen-prizadetost ledvic) in endokarditis vnetje notranje ovojnice srca in posledično krčenje srčnih zaklopk, ki ima potem usodne posledice za hemodinamiko-delovanje srca in tako za funkcijo srca in njegovo nemoteno delovanje. V eri antibiotikov ta stanja so izjemno redka in jih v praksi redko srečamo.

img


Bolezen se prenaša praviloma z kapljicami sline med govorom, kašljanjem in podobno. Prizidane pa predvsem žrelne bezgavke tako imenovane bezgavke Waldejerevega prstana. V žrelu imamo 5 takšnih limfnih nodusov ki zapirajo krog in delajo tako imenovani prstan imenovan po avtorju, ki je ta fenomen odkril Waldeyer. Dve bezgavke se nahajajo v žrelu za nebnimi loki in so nam vidne očem. Tri nam nista vidne. Dve se nahajata na stranskih stenah žrela okrog odprtine za prezračevanje srednjega ušesa in ene je na vrhu žrelnega neba-žrelnica. Angina pomeni vnetje vseh teh bezgavk-limfnih nodusov in ima tipično klinično sliko. Poleg teh splošnih znakov so nam vidne tonzile-limfne bezgavke v žrelu specifično spremenjene. Praviloma so lahko močno povečane pordele edematozne-otečene ali še dodatno posute z gnojnimi čepki, ki praviloma zasedejo »kripte«-odprtinice tonzil in iz njih se vidi gnojni vrh. Lahko so tudi obdane-prekrite z gnojnimi oblogami tako, da se kripte sploh ne vidijo, vidi se samo ta pseudomembranozna obloga. Ta zadnji tip vnetja bi v primeru, da nekdo ni bil obvezno bazično cepljen ali če bi prihajal iz področja, ki ne izvaja obvezno bazično cepilno profilakso lahko zelo sumljiv za hudo obliko bolezni davico, ki praviloma, poleg tipičnih in istih splošnih simptomov (temperatura, bolečine v sklepih, kosteh, mišicah, grlu…),  praviloma dodatno prizadene srce predvsem srčno mišico, ki potem zaradi vnetnega procesa popusti in samo ob pravočasni prepoznavi in uporabi antibiotika in protistrupa-antitoksina se lahko reši življenje otroka. Podobno kot angina z gnojnimi čepki gre tudi infekcijska mononukleoza- virusna oblika angine, ki se za razliko od prave ne da zdraviti z antibiotiki in je zdravljenje prepuščeno času in poteku bolezni same.


Z angino zbolijo otroci v vseh starostnih skupinah zlasti pa med 5. letom in 15. letom starosti. Do šestega meseca starosti otroka angina, pri dojenčkih ni nenavadna in ni prepogosta. Otroci so praviloma do šestega meseca zavarovani z transplacentarnimi, prenesenimi, specifičnimi protitelesi, ki jih dobijo od mame. Celo je redka pod 3. letom starosti otroka razen v družinah kjer je ta bakterija kolonizirala žrela vseh družinskih članov in se potem pri teh otrocih pojavlja v sporadični, specifični, bolezenski obliki kot vnetje srednjega ušesa, nespecifični infekt zgornjih dihalnih poti, vnetje žrela, vnetje kože in podobno.


Zdravljenje angine je enostavno lahko in prepoznavno. Če se držimo pravila, da je za vsako bolezen zdravilo je za angino gotovo. Že od Alexandra Fleminga (izumitelja penicilina) je zdravilo izbire penicilin. Nekoč se je to »čudežno« zdravilo dajalo izključno v parenteralni (z injekcijo v mišico gluteusa-ritke) obliki in k sreči to ni več pravilo in način zdravljenja. Zadošča peroralna oblika zdravila fenoksimetilpenicilina (sirup ali tablete), ki se daje trikrat na dan in to deset dni. Kljub temu zaradi razširjenosti te piogene bakterije, spremenjene virulentnosti mikroorganizma, kakor tudi slabše odpornosti gostitelja se angina pogosto ponavlja in jo je ponovno in ponovno treba zdraviti z antibiotikom.


Ali je angina res bolezen »fina« ? Zaključek   prepuščam vam.

www.SlikoMat.com

ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA
Damir DABRANIN Dr.Med.Spec. Pediater

Mestni trg 17
3210 Slovenske Konjice
SLOVENIJA


Spletna stran: www.zpa.si
Email: dabranin@zpa.si

 

 

 

Ocena članka:

starsstarsstarsstarsstars
mail icon

...Že več kot 10000 vpisanih uporabnikov!