Alkohol v nosečnosti
Rainer Jure, 26.11.2008
Šele v osemdesetih letih preteklega stoletja je bilo prvič objavljeno znanstveno delo o specifično škodljivemu delovanju alkohola v nosečnosti, ter razvoju embrionalnega / fetalnega alkoholnega sindroma (Jones in Smith, 1973). Medtem je potrjeno, da alkohol vpliva na različne mehanizme embrionalnega razvoja. Z ne strani gre za celični toksin, ki povzroča motnje pri rasti, po drugi strani pa povzroča določene anomalije v razvoju. Danes velja alkohol za glavnega krivca nastanka prirojenih anomalij. Njegovo delovanje je nevrotoksičnega porekla, ki praktično vedno napade osrednji živčni sistem. Pogostost alkoholnih poškodb je težko oceniti, francoske statistike govorijo o številki 1:212 nosečnosti.
Težave z alkoholom, so v primerjavi z Downovim sindromom, trikrat pogostejše.
Znotraj alkoholnih poškodb razlikujemo polno sliko alkoholne embriopatije (FAS – fetalni alkoholni sindrom) s telesnimi in duševnimi znaki bolezni. Na alkoholno embriopatijo moramo računati pri rednem in nekontroliranem uživanju alkoholnih pijač v času nosečnosti. Značilna redukcija telesne teže novorojenčka je prisotna že pri zaužitju 30 gramov alkohola dnevno. 60 gramov in več popitega alkohola na dan pogosto izzove spontani splav. Že 2,2g/kg telesne teže zaužitega alkohola v nosečnosti, vodi k motnjam v rasti, poškodbam lobanje, obraza, ter duševnim motnjam. Pri težkih oblikah alkoholizma v nosečnosti, pogostost anomalij prestopi prag 50%.
Otroci z alkoholno embropatijo zaostajajo v rasti in teži, obseg glavice pa je pri določeni starosti pod spodnjo krivuljo. Pojavijo se hudi izostanki pri razvoju motoričnih sposobnosti, duševne motnje, tipičen videz z ozko očesno režo, spremembe na ustnicah in anomalije na področju obraza in možganov. Pogoste so anomalije pri razvoju srca, okostja, ledvic in oči. Vse tipične spremembe se lahko pojavijo v več stopnjah, odvisno od prizadetosti. Predpostavlja se, da sekundarni povzročitelji, kot so hipoglikemija v času nosečnosti, pomanjkanje vitamina B (folna kislina), pomanjkanje cinka, acetaldehida in metanola vplivajo na stopnjo posameznih simptomov.
Nekoliko manj vidne poškodbe zaradi zlorabe alkohola označujemo s pojmom alkoholni efekti. V glavnem se pojavljajo v centralnem živčnem sistemu. Pojavljajo se pogosteje kot alkoholna embriopatija, vendar se težje diagnosticirajo. Z alkoholnim efektom lahko računamo že pri povsem umirjenem, ali občasnem pitju alkohola v nosečnosti. Pri otrocih so predvsem oslabljene možganske funkcije. V šolskem obdobju se pojavljajo težave z branjem, pravopisom, računanjem, težave s koncentracijo in težave pri logičnem in abstraktnem razmišljanju. Otroci z motnjami zaradi alkoholnega efekta so pogosto hiperaktivni in hiperagresivni.
Literatura:
1. Schmid F. Die Alkoholembriopathie, das klinische Bild. Biologische Medizin 2. Kesmodel U, Wisborg K, Olsen s et al. Moderate Alcohol Intake during Pregnancy and the Risk of Stillbirth and Death in the First Year of Life. Am J
3. Bookstein FL, Sampson PD, Streissguth AP, Connor PD. Geometric morphometrics of corpus callosum and subcortical structures in the fetal alcohol-affected brain. Teratology
Ocena članka:
0%