Sunday, May 26, 2024

Atopični dermatitis ni nalezljivo stanje, zato je skrb za okužbo povsem odveč. Pojavlja se predvsem v družinah z zgodovino bolezni in je posledica alergij podobno kot astma in seneni nahod. Atopični dermatitis imenujemo tudi ekcem, dermatitis ali atopijski ekcem.


Vzroki

Vzroki za nastanek atopičnega dermatitisa niso povsem jasni. Raziskovalci menijo, da gre za skupek medsebojnih vplivov več dejavnikov –  podedovani geni, življenjsko okolje in razčlenitve oddaljenih plasti kože, ki povzročajo motnje imunskega sistema.

Moteno delovanje imunskega sistema povzroča povečano izločanje IgE – protiteles, povzročitelji alergijske reakcije pa so najverjetneje različni alergeni kot so živila, živalska dlaka, šamponi ali mila za umivanje, cvetni prah ali pršice. Zanemariti ne smemo posameznikovega psihofizičnega stanja saj stres in strah pospešujeta izločanje histamina (biogeni amin – znan tudi kot vnetni hormon), ki vnetje in srbenje še poslabšuje, hkrati pa oslabi kožno obrambo pred bakterijami, virusi in glivicami.

Dejavniki tveganja

Dejavnike tveganja povečajo naslednja stanja:

•    Družinska anamneza. Zgodovina družinskih alergij (astma, seneni nahod in atopični dermatitis) prehaja v presežek tendence za vnetje kože, dihalnih poti in pljuč tudi pri otrocih in je še vedno najpogostejši dejavnik tveganja. Če se je eden izmed staršev soočal z atopičnim dermatitisom ali drugim alergijskim stanjem, pri njunem otroku obstaja veliko večja verjetnost za razvoj ekcema. Pri nekaterih se s časoma preseli is kože na dihalne poti in se namesto njega razvijeta seneni nahod ali astma.
•    Flutacija oz. preseljevanje. Življenje v urbanem, bolj onesnaženem okolju, povečuje tveganja. Pri otroku, ki je del otroštva preživel na vasi in se nato z družino preseli v urbano bolj onesnaženo okolje, obstaja dvakrat večja verjetnost za razvoj atopičnega dermatitisa. Raziskave v obratni smeri te tendence niso zaznale.
•    Starost. Pred dopolnjenim prvim letom starosti se pojavi pri 65% alergičnih otrok, pri 90% se razvije pred dopolnjenim petim letom starosti.
•    Spol. Pri deklicah je kožna alergija nekoliko pogostejša kot pri dečkih.
•    Socialni status. Pogosteje se pojavi pri otrocih premožnejših staršev.
•    Velikost družine. Pogosteje se pojavi v manjših družinah.

Simptomi

Najpogostejši simptomi so kožni izpuščaji, srbenje in/ali družinska anamneza in anamneza bližnjih sorodnikov. V otroštvu in v šolski starosti se atopični dermatitis pojavi predvsem na licih in na koži v sklepnih pregibih velikih sklepov, kot so komolci, kolena, zapestja in gležnji, lahko pa tudi na vratu in tilniku. Ob kožnih rdečinah se pojavijo majhne na otip hrapave izbokline (bunčice). Otroke moti predvsem močno srbenje, zato si kožo ponekod popolnoma spraskajo. Posledica so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Na sklepnih pregibih je koža večinoma zadebeljena in kaže grobe kožne gube. Pri nekaterih se s časoma preseli is kože na dihalne poti in se namesto njega razvijeta seneni nahod in astma.
 

Zdravljenje

Številne raziskave kažejo, da se atopični dermatitis razvije pri dojenčkih in malih otrocih, ter ponavadi čez čas (v roku dveh let) spontano izgine. Približno pri polovici ljudi, ki se jim v otroštvu razvije dermatitis, stanje ostane kronično vseživljenjsko, ki pa je s starostjo vse manj izrazito.

S Patch-testom ali s testiranjem na alergije (obližem so dodani alergeni) se poskuša ugotoviti in izolirati snov na katero reagira koža. Test je uspešen samo v primerih kontaktnega alergijskega dermatitisa (druga najpogostejša oblika ekcema).

Na žalost atopičnega dermatitisa še ni mogoče pozdraviti in se v večini primerov nadzoruje z ustreznim zdravljenjem, ki pa je osredotočeno na lajšanje posledic in ne na odstranitev povzročitelja. Cilj zdravljenja je usmerjen na hidratiziranje – vlaženje kože, ki zmanjšuje vnetje, znižuje tveganje za okužbe in ublaži srbečico, ter izpuščaje.

Znake in simptome se lahko zdravi na naslednji način:

•    Z emolienti in okluzivi, ki pomagata razbremeniti suho kožo
•    S hladilnimi obkladki direktno na kožo, ki pomagajo preprečevati srbenje
•    Kortikosteroidi pomagajo zmanjševati vnetja
•    Antibiotiki za zdravljenje bakterijskih okužb
•    Sedativi, antihistaminiki za pomoč pri spanju
•    Fototerapija

Učinkovito zdravljenje pogosto zahteva večplastni načrt zdravljenja, ki vključuje farmakološka sredstva, pravilno nego kože in izogibanje stresu, ki ponavadi obvladuje mehanizme. Pri tem je potrebno poudariti, da pravilen načrt zdravljenja pomaga boljšemu počutju bolnika, pomembno pa je, da ne poslabša simptome atopičnega dermatitisa.

Najpogostejši alergeni

Pri dojenčkih doječih mater je pri preprečevanju možnosti nastanka atopičnega dermatitisa v prvi vrsti izjemnega pomena prehrana matere. Alergena snov se skozi prebavil sintetizira v materin organizem in se kot dodatna snov izloča tudi pri nastanku – laktaciji materinega mleka. Možni povzročitelji pri majhnih otrocih in dojenčkih so pršice, pelod, plesni, živalska dlaka in volnena oblačila, najpogostnejše alergene pa vsebuje hrana, denimo kravje mleko in mlečni izdelki, kokošja jajca, ribe, orehi, arašidi, soja, stročnice, svež kvas, svinjsko meso, zelena, začimbe, citrusi, pšenica in izdelki iz pšenične moke, čokolada, jagode, paradižnik, špinača, kislo zelje, nova nepreverjena uvožena živila…
 

Lajšanje simptomov atopičnega dermatitisa na naraven način

Za učinkovito lajšanje srbečice in rdečice priporočamo naravno mazilo za suho in problematično kožo 4 kids and us.
 

Reference:

1. Abramovits W. “Atopic Dermatitis.” Journal of the American Academy of Dermatology. 2005; July;53(suppl #1):S86-S93.
2. American Academy of Dermatology, “ Eczema/Atopic Dermatitis.” (pamphlet). Eczema/Atopic Dermatitis.”
3. The Lewin Group (prepared for the Society for Investigative Dermatology and the American Academy of Dermatology Association). “The Burden of Skin Diseases.” 2004. p.40-44.
4. Peters J. “Eczema.” Nursing Standard. 2000; January;14(16):49-55.
5. Simpson EL et al. “Atopic Dermatitis.” Journal of the American Academy of Dermatology. 2005; July;53(1):115-128.
6. Williams HC. “Atopic Dermatitis.” New England Journal of Medicine. 2005. June;352(22):2314-2324.

Kategorija:   Bolezni, Novice
Naslednji prispevek

Hipokrat in Galen, medicina in farmacija

13 junija, 2012 0