Tuesday, August 20, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

Žal mi je, da se v teh medsebojnih obračunavanjih skuša zagovornike dojenja predstaviti kot skrajne nestrpneže, ki želijo vsiljevati svoj prav. Z objavljanjem novic o dojenju, njegovih pozitivnih ali morebitnih negativnih posledic za otroka in mater, svojega mnenja, rezultate znanstvenih raziskav priznanih svetovnih in domačih pediatrov, ne želimo vsiljevati nikomur. Kot zelo ozko usmerjen specializiran medij, ki v slovenskem prostoru največkrat prvi objavi najnovejša dognanja na področju reproduktivne endokrinologije, perinatologije, nosečnosti, porodništva, neonatologije, ginekologije… smo omenjene novice in povzetke raziskav svojim bralkam in bralcem tudi dolžni objaviti.  

Zdravniki propagirajo in želijo vzpodbujati predvsem prvo dojenje. Po podatkih Slovenskega zdravniškega društva – Združenja za pediatrijo (podatki 2004-2008) takoj po porodu doji večina mamic, že mesec dni po porodu pa z dojenjem obupa 30%, do konca tretjega meseca otrokove starosti pa že 60% mamic. Skupna povprečna doba dojenja tako v Sloveniji znaša približno tri mesece in pol.

Dobro vemo, da je zaradi zdravstvenih težav v nosečnosti, pri težkih distocijskih porodih, carskih rezih, zdravstvenih težav dojenčkov v neonatalnem obdobju, večplodnih nosečnostih, nosečnostih globoko pred PDP in jemanju nekaterih zdravil po porodu s strani mater, dojenje težko in v nekaterih primerih praktično nemogoče. Z razvojem medicinske nege, zdravniških pregledov v nosečnosti in pravilno postavljenih diagnoz pred samim porodom, pa se odstotek primerov niža praktično vsako leto. Prednosti, ki jih dojenje prinaša dojenčkom:
 

Dojenje dokazano dojenčke ščiti pred okužbami

•    Driska: Dojeni otroci do starosti enega leta, imajo v enakem obdobju primerjavi z otroki hranjenimi z adaptiranim mlekom, nižjo incidenco pojave akutnih prebavnih bolezni. Vir: Lerman,Y. et al. “Epidemiology of acute diarrheal diseases in children in a high standard of living settlement in Israel”.  Pediatr Infect Dis J 1994; 13(2);116-22.
•    Gripa: Dojenje, pri dojenčkih starih do pol leta, preprečuje primarne invazije virusov gripe. Vir: Cochi, S.L. “Primary Invasive Haemophilus Influenza Type B Disease, A Population Based Assessment of Risk Factors”.  Journal of Pediatrics 1986.
•    Odziv na cepiva: Število protiteles imunskega sistema dojenih otrok so znatno višje, kot pri otrocih hranjenih z aktivno formulo. Te ugotovitve predstavljajo trden dokaz, da dojenje v prvem letu starosti povečuje aktivni hormonsko-imunski sistem. Vir: Papst, H.F. , Spady, D.W.  “Effect of Breast Feeding on Antibody Response to Conjugate Vaccine”.  Lancet, 1990.
•    Dojeni otroci imajo bistveno višjo raven protiteles, ki otrokov organizem ščitijo pred hujšimi reakcijami na cepiva. Vir: Van-Coric, M.  “Antibody Responses to Parental & Oral Vaccines Where Impaired by Conventional and Low-Protein Formulas as Compared to Breast Feeding”. Acta Paediatr Scand 1990; 79: 1137-42.
•    Materino mleko vsebuje specifične sestavine imunskega sistema, ki ščitijo dojenčkovo črevesno sluznico, po nekaterih podatkih, pospešijo imunsko reakcijo tudi na sluznici dihalnih poti novorojenčka. Takšen imunski odziv je še posebej pomemben v zgodnjem neonatalnem obdobju, ko je dojenčkov imunski sistem še dokaj nedozorel. Vir: Chang, S.J. “Antimicrobial Proteins of Maternal and Cord Sera and Human Milk in Relation to Maternal Nutritional Status”. A. M. J.  CLIN NUTR, 1990.
•    Nekrotični kolitis: pojav nekrotičnega kolitisa je dvajsetkrat pogostejši pri nedojenih otrocih. Vir: Lucas, A., Cole, T.J., “Breast Milk and Neonatal Necrotizing Enteral Colitis”. Lancet 1990; 336:1519-23.
•    Vnetje srednjega ušesa: Nedojeni ali kratek čas dojeni otroci imajo višje tveganje recidivov okužb dihal in srednjega ušesa. Vir: Alho, O., “Risk Factors for Recurrent Acute Otitis Media and Respiratory Infection in Infancy”.  Int J Ped Otorhinolaryngology 1990; 19:151-61.
•    Višje tveganje akutnega vnetja srednjega ušesa, kot tudi daljša gnojna vnetja so povezana z družinsko anamnezo okužb bolezni mamic, ki niso dojile. Vir: Teele, D.W., Apidemilogy of Otitis Media During the First Seven Years of Life in Greater Boston: A prospective, Cohort Study”.  J of INFEC DIS.1989.
•    HPV: Materino mleko nudi dolgo preventivno zaščito pred okužbo s Herpes simplex virusi tipa 2. Vir:Lopez, I., “Neutralizing Activity Against Herpes Simplex Virus in Human Milk”. Breast Feeding REV 1990; 11(2): 56-58.
•    RSV: Dojenje je povezano z nižjo incidenco okužb z respiratornimi sincicijskimi virusi v prvem letu otrokovega življenja. Vir: Holberg,C.J., “Risk Factors for RSV Associated lower Respiratory Illnesses in the First Year of Life”.  AM J Epidemiol 1991; 133 (135-51).
•    Okužbe dihal: So dvakrat pogostejše pri dojenčkih, ki so hranjeni izključno z adaptiranim mlekom. Vir: de Duran, C.M. “Cytologic Diagnosis of Milk Micro Aspiration”.  IMM ALLERGY PRACTICE 1991; xiii (10);402-5.
•    Otroci mater kadilk ali pasivnih kadilk, ki ne dojijo, so boleznim dihal izpostavljeni sedemkrat pogosteje, kot otrocih mater dojilj. Vir: Woodwar, A. “Acute Respiratory Illness in Adelaide Children: Breast Feeding Modifies the Effect of Passive Smoking”.  J Epidemiol in Comm Health 1990;44:224-30.
 

Preventivni učinki dojenja:

•    Na splošno: Dojenje se je skozi daljše časovno obdobje pokazalo kot odličen preventivni dejavnik pri otrocih staršev srednjega in višjega social-ekonomskega razreda. Vir: Palti, H., “Episodes of Illness in Breast Fed & Bottle Fed infants in Jerusalem”.  ISR J MED SCI, 1984.
•    Imunski sistem: Okrepljen SIgA sistem pri dojenih otrocih ni plod same prisotnosti IgA v materinem mleku, ampak tudi učinka materinega mleka na razvoj gastrointestinalnega sistema dojenčka, ki se bolje odziva na odgovor imunskega sistema. Vir: Koutras,A.K., “Fecal Secretory Immunoglobulin A in Breast Milk vs. Formula Feeding in Early Infancy”.  J Ped Gastro Nutr, 1989.
•    Piskanje in šumi: Dojenje ščiti pred piskanjem in šumi v pljučih, v prvih štirih mesecih ščiti pred boleznimi dihal tudi v primerih ko so prisotni drugi dejavniki. Vir: Wright, A.L., “Breastfeeding and lower respiratory Tract Illnesses in the First Year of Life.”  British Medical Journal, 1989.
•    Nenadna smrt v zibelki (SIDS): raziskava je pokazala, da je dojenj skladno s preventivnimi učinki dojenja na preprečevanje bolezni prebavil in dihal, povezano z nižjim tveganjem SIDS. Vir: Hoffman, H.J., “Risk Factors for SIDS: Results of the National Institute of Child Health and Human Development SIDS Cooperative Epidemiologic Study”.  Ann NY ACAD Sci, 1988.
•    Umrljivost: Obratna sorazmerju dojenja in obolevnosti. Najbolj značilna za prvo leto življenja, dejavniki pa so vidni tudi do tretjega leta starosti. Vir: Van Den Bogaard, C.  “Relationship Between Breast Feeding in Early Childhood and Morbidity in a General Population”.  Fan Med, 1991; 23:510-515.
•    Smrtnost: Obstaja raziskava o povezavi med šestmesečnim dojenjem in umrljivostjo otrok v prvem letu življenja. Pogosteje in dlje dojeni otroci imajo nižje tveganje. Vir: Habicht, J.P., “Does Breast Feeding Really Save Live, or Are Apparent Benefits due to Biases?”  Am J Epidemiology, 1986.
•    Gastroezofagealni reflux (polivanje): Dokazano imajo dojeni otroci bistveno krajše obdobje gastroezofagealnega refluksa (polivanja). Vir: Heacock, H.J., “Influence of Breast vs.  Formula Milk in Physiologic Gastroesophageal Reflux in Health Newborn Infants”.  J. Pediatr Gastroenterol Nutr, 1992 January; 14(1): 41-6.
•    Multipla skleroza: Čeprav etiologije multiple skleroze, oz. napad lastnega imunskega sistema na živčevje, ne moremo jasno pripisati nobenemu dejavniku, se dojenje povezuje z nižjo incidenco za nastanke multiple skleroze. Vir: Dick, G. “The Etiology of Multiple Sclerosis. ” Proc Roy Soc Med 1976;69:611-5.
•    Dimeljska kila (Inguinalna hernia): Materino mleko vsebuje naravne gonadotropine, ki vplivajo na razvoj testisov. Nadzorna raziskava je pokazala, da so imeli dojeni otroci manj omenjenih kil. Vir: Pisacane, A. “Breast-feeding and inguinal hernia” Journal of Pediatrics 1995:Vol 127, No. 1, pp 109-111.
•    Kriptorhizem (nespuščena moda): Kontrolna raziskava je pokazala na pomembno povezavo med pomanjkanjem dojenja in kriptorhizmom. Vir: Mori, M. “Maternal and other factors of cryptorchidism: a case-control study in Japan” Kurume Med J 1992:39:53-60.
 

Dojenje ščiti pred alergijami:

•    Alergije: Dojenje, tudi že samo skozi krajše časovno obdobje, je povezano z nižjo incidenco nastanka sopenja, prehladov, driske in bruhanja. Vir: Merrett, T.G., “Infant Feeding & Allergy: 12 Month Prospective Study of 500 Babies Born into Allergic Families”.  American Allergies, 1988.
•    Ekcem: Je pri dojenih otrocih manj pogost in se pojavlja v blažji obliki. Pojavnost atopijskega dermatitisa je v primerjavi z nedojenimi otroci v razmerju 1:3. Vir: Chandra R.K., “Influence of Maternal Diet During Lactation and the Use of Formula Feed and Development of Atopic Eczema in the High Risk Infants”.  Br Med J. 1989.
 

Dojenje omogoča boljši intelektualni razvoj:

•    Višji IQ: Dojeni otroci imajo, ne glede na izobrazbo in socialno-ekonomski status svojih staršev, v starosti 7,5 – 8 let, bistveno višji inteligenčni kvocient. Vir: Lucas, A., “Breast Milk and Subsequent Intelligence Quotient in Children Born Preterm”. Lancet 1992;339:261-62.
•    Kognitivni razvoj: dodatne regresijske analize razmerja med trajanjem dojenja in kognitivnim razvojem so sicer pokazale majhne, a pomembno boljše rezultate na področju duševnega razvoja po Bayleyu. Vir: Morrow-Tlucak, M.  “Breast Feeding and Cognitive Development During the First 2 years of Life. “Soc Sci Med, 1988.
•    Otroci rojeni pred PDP: otroci mater, ki so se kljub porodu pred PDP odločile dojiti, imajo prednosti v duševnem razvoju po Bayley indeksu. Vir:  Morley,R., “Mothers Choice to provide Breast Milk and Developmental Outcome.”  Arch Dis Child, 1988.
•    Družbeni razvoj: psihomotorični in socialni razvoj, se do otrokovega prvega leta starosti kaže v precejšni prednosti psihomotoričnih in socialni zmožnosti. Vir: Baumgartner, C., “Psychomotor and Social Development of Breast Fed and Bottle Fed babies During their First year of Life”.  Acta Paediatrica Hungarica, 1984.
 

Dolgoročne pozitivne posledice dojenja:

•    Dentalno zdravje: dojeni otroci imajo bolj zdrave zobe, bolj naraven ugriz in manj stomatoloških posegov. Vir: Labbok, M.H. “Does Breast Feeding Protect against Malocclusion?  An Analysis of the 1981 Child Health Supplement to the National Health Interview Survey”. American Journal of Preventive Medicine, 1987.
•    Zdravje otrok starih od enega do treh let: Zdravniške oskrbe in hospitalizacij je v tej skupini dojenih otrok za kar 70% nižje. Vir: Gulick, E.E. “The Effects of Breastfeeding on the Toddler Health.  “Pediatric Nursing, 1986.
•    Sladkorna bolezen: Diabetes tipa2 se pri izključno dojenih otrocih, v primerjavi z otroki hranjenimi z nadomestnim mlekom, pojavi v razmerju 1:2. Vir: Diabetes Care 1994;17:1381-1389, 1488-1490.
•    Rak v otroštvu: Otroci, ki so dojeni manj kot šest mesecev imajo višje tveganje razvoja karcinoma pred petnajstim letom starosti. ‘Otroški’ rak se pojavi v razmerju 1:8 v dobro dojenih otrok. Vir: Davis, M.K. Infant Feeding and Childhood Cancer.  “Lancet 1988.
•    Kronova bolezen: raziskava je dokazala, da je hranjenje z adaptiranim mlekom povezano s kasnejšim razvojem Kronove bolezni. Vir: Koletzko, S., “Role of Infant Feeding Practices in Development of Crohn’s Disease in Childhood.”  Br Med J, 1989.
•    Hodgkinsonov limfom: Otroci mater, ki so dojile vsaj osem mesecev, imajo statistično boljši preventivni učinek proti omenjeni bolezni. Vir: Schwartzbaum, J.  “An Exploratory Study of Environmental and Medical Factors Potentially Related to Childhood Cancer.” Medical & Pediatric Oncology, 1991; 19 (2):115-21.
•    Juvenilni revmatoidni artritis: Preliminarni podatki raziskovalcev iz univerze v Severni Karolini in Duke University kažejo, da imajo dojein otroci 40% nižje tveganje nastanka JRA. Vir: “Mother’s Milk: An Ounce of Prevention?”  Arthritis Today May-June 1994.
 

Prednosti, ki jih dojenje prinaša mami:

•    Poznejša menstruacija: amenoreja pri dojiljah traja dlje. Vir: Elias,M.F. “Nursing Practices and Lactation Amenorrhoea.”  Journal of Biosco Sci, 1968.
•    Preprečuje raka na dojki: pri ženskah v menopavzi in postmenopavzi se tveganje za raka na dojki proporcionalno znižuje z dolžino dojenja. Preventivni učinek dojenja pa je najbolj opazen pri ženskah pred vstopom v menopavzo. Vir: :  McTieman, A., Evidence of Protective Effect of Lactation on Risk of Breast Cancer in Young Women.”  American Journal of Epidemiology, 1986; Layde, P.M., “The Independent Associations of Parity Age at First full Term Pregnancy, and Duration of Breast Feeding with the Risk of Breast Cancer.”  Journal of Clinical Epidemiol, 1989; Newcomb,P. etal.  “Lactation and reduced risk of premenopausal breast cancer.”  N Engl J Med 1994; 330(2):81-87; Freudenheim, J.  “Exposure to breast milk in infancy and the risk of breast cancer.”  Epidemiology 1994 5:324-331.
•    Karcinom na maternici: Preventivni učinek dojenja velja tudi pri obolevanju za rakom na maternici. Vir: Brock, K.E., “Sexual, Reproductive, and Contraceptive Risk Factors for Carcinoma-in-Situ of the Uterine Cervix in Sidney.  “Medical Journal of Australia, 1989.
•    Rak na jajčnikih: Dojenje je na seznamu dejavnikov, ki znižujejo ovulacijsko starost, s tem pa znižuje tveganje razvoja raka na jajčnikih. Vir: Schneider, A.P.  “Risk Factor for Ovarian Cancer.  “New England Journal of Medicine, 1987.
•    Rak endometrija (maternična sluznica): Dojenje zagotavlja hipoestrogenski učinek in s tem nižjo stimulacijo maternične sluznice. Pojav omogoča preventivni učinek pred rakom endometrija. Vir: Petterson B, et al.  “Menstruation span- a time limited risk factor for endometrial carcinoma.”  Acta Obstet Gyneocol Scand 1986;65:247-55.
•    Duševno zdravje: Doječe matere so mesec dni po porodu manj dovzetne na tesnobo in čustveno nestabilnost. Vir: Virden, S.F., “The Relationship Between Infant Feeding Method and Maternal Role Adjustment.” Journal of Nurse Midwives, 1988.
•    Diabetes: Dojenje znižuje potrebo po inzulinu, zato preventivno deluje proti nastanku diabetesa tip2. Vir: Davies, H.A., “Insulin Requirements of Diabetic Women who Breast Feed.” British Medical Journal, 1989.
•    Poporodna telesna teža: Doječe matere hitreje in lepše izgubljajo nosečniško odvečno telesno težo okoli bokov in trebuha. Vir: Kramer, F., “Breastfeeding reduces maternal lower body fat.” J Am Diet Assoc 1993;93(4):429-33.
 

Pozitivni učinki dojenja za družbo

•    Razmik med naslednjo nosečnostjo: Nosečnost za porodom sicer ni pogost dejavnik v zahodnem svetu, v državah tretjega sveta pa dojenje pomaga pri razmaku naslednje nosečnosti in s tem višjo verjetnost preživetja starejšega otroka. Vir: Thapa, S., “Breastfeeding, birth spacing and their effects on child survival.” Nature 1988;335:679-82.
•    Učinkovitost cepiv: organizem dojenih otrok veliko bolje reagira na preoralna in parenteralna zdravila oz. cepiva. Vir: Han-Zoric, M., “Antibody responses to parenteral and oral vaccines are impared by conventional and low protwin formulas as compared to breastfeeding.”  Acta Paediatr Scand 1990; 79:1137-42.
•    Prihranki za družino in državo: Stroški za letni nakup adaptiranega mleka znašajo med 800 in 1000 evri (odvisno od proizvajalca)
•    Stroški zdravstvene nege: Dojeni otroci so bolj zdravi, redkeje so podvrženi zdravstveni negi in hospitalizacijam.
•    Ekologija: Manj odpadkov (steklo, plastika, papir) in nižja obremenitev okolja. Mogoče se vam zdi smešno, vendar vzemite v obzir najmanj 1.000.000 nedojenih otrok v EU in proporcionalno primerjajte odpadke, ki s tem nastanejo.
•    Manj fizičnega nasilja: raziskava je pokazala, da so nedojeni otroci pogosteje izpostavljeni fizičnemu nasilju v družini. Vir: Acheson, L., “Family Violence and Breast-feeding” Arch Fam Med July 1995; Vol 4,pp 650-652.
 

Mogoči negativni dejavniki za dojenčka:

•    Če dojilja ni alkoholičarka, prekomerna kadilka ali narkomanka, negativnih vplivov na dojenčka ni.
•    Določene zdravstvene težave, ki zahtevajo zdravljenje z zdravili, ki jih po klasifikaciji FDA uvrščamo v skupine C,D in X, lahko privedejo do motenj pri razvoju dojenčka.
 

Mogoči negativni dejavniki za mater:

•    Dolgotrajno dojenje v postmenopavzalnem obdobju povzroča osteoporozo, vendar pravilna in zdrava prehrana med dojenjem, te negativne dejavnike izniči.

Dojenje je eden redkih biološko-fizičnih dejavnikov, ki se skozi tisočletno obdobje evolucije ni spremenilo. Kljub evolucijskim spremembam v človeškem genomu in biokemičnih procesih organizma, se je dojenje ohranilo na povsem enak, prvinski način. Zakaj bi prekinjali to čudovito čustveno in fizično vez med materjo in otrokom, ki se že stoletja ni spremenila?

Članek ni mišljen kot vodilo in še manj kot opozorilo, saj ima vsaka moderna mamica povsem prosto izbiro o hranjenju in vzgoji svojega zaklada. Želimo samo poudariti, da zaradi zagovarjanja dojenja nismo nestrpneži, vaše odločitve pa niti najmanj ne želimo spreminjati.
 

Komentarji
Kategorija:   Dojenje, Novice
Naslednji prispevek

Ljubitelji Lego kock razočarani, predvsem najmlajši

junij 13, 2012 0