zdravje > bolezni

Epilepsija

Epilepsija je motnja delovanja možganov, ki vključuje ponavljajoče napade različne etiologije. Napadi se zgodijo, ko nevroni v možganih pošiljajo napačne signale. Med prediktorje epileptičnih napadov umeščamo ljudi pri katerih se pojavijo čudni občutki in čustva, ali pa se nenavadno obnašajo. Lahko se pojavijo kruti mišični krči, ter izguba zavesti.

Piše: Bambino.si


Epilepsija je ena izmed nevroloških anomalij, ki prizadene okoli 0,5 – 1% prebivalstva. Epilepsija pa ni nujno samostojno stanje, temveč v skupino umeščamo več vzrokov, različna zdravljenja in napovedi.

Epilepsija je lahko posledica eksternih, internih, genetskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na možgane. Natančen vzrok pogosto ostane neodkrit. Epilepsija ni nalezljiva bolezen.

Diagnoza se najpogosteje postavi na podlag elektroencefalografije možganov-EEG, magnetne resonance-MRI, tomografijo-CT, EKG-elektrokardiografijo in laboratorijskim testiranjem . Ob postavljeni diagnozi je pomembno, da se prične takojšnje zdravljenje. Zdravila za popolno ozdravitev epilepsije ni, obstajajo pa zdravila, ki pri večini ljudi napade omejijo in kontrolirajo. Ob neučinkovitosti zdravil so na voljo operativni posegi (redko) ali pa implantati, ki pomagajo pri stimulaciji vagusnega živca. Pri nekaterih otrocih so se za uspešne pokazale tudi posebne diete.

Epilepsije pa se ne diagnosticira zgolj na podlagi enega napada, ampak na podlagi ponavljajočih epileptičnih napadov. Možgani so zgrajeni tudi z velikim številom živčnih celic (nevroni), ki so med seboj povezani oz. med seboj komunicirajo s pomočjo električnih signalov. Medsebojno delovanje nevronov, mora biti za pravilno delovanje možganov , skrbno regulirano.

Epilepsija se lahko pojavi v skoraj vsem starostnem obdobju, vendar se ponavadi pojavi že v otroštvu.

Vzroki za epilepsijo pri otrocih

Epilepsija je lahko posledica eksternih, internih, genetskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na možgane. Epilepsijo pri otrocih povzroča več dejavnikov.

Pri določenem številu pacientov je motnja prirojena, to pomeni, da se otrok rodi z nagnjenostjo k epilepsiji. Epilepsija se lahko pojavi tudi kot posledica možganskih poškodb pri porodu.

Prirojena epilepsija je posledica okvare gena, ki je odgovoren za epileptične motnje. To epilepsijo umeščamo med genetsko vrsto epilepsije. Prirojena epilepsija se lahko pojavi kot posledica negativnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj plodovih možganov med nosečnostjo.

Epileptične motnje lahko nastanejo kot posledica možganskih poškodb pri porodu. Pojavijo se v primeru hipoksije ploda, kot posledice placentarne insuficience, med porodnimi popadki in porodom ali intrakranialnih krvavitvah, pri prezgodaj rojenih otrocih. Možganske poškodbe pa lahko nastanejo kadarkoli po rojstvu. Epilepsija je lahko tudi posledica možganskih infekcij (meningitis, encefalitis), poškodbe glave, pretresa možganov, tumorjev in intrakranialnih krvavitev.

Poleg omenjenih verjetnih povzročiteljev epilepsije, pa poznamo še druge manj pogoste povzročitelje nastanka epilepsije pri otrocih. Med njimi najdemo:

Simptomi

Glavni simptomi epilepsije so ponavljajoči epileptični napadi. Obstaja približno 40 različnih vrst napadov, ki so odvisni od pozicije in teže prizadetega območja v možganih.

Pri mlajših otrocih se ponavadi pojavi cel spekter različnih epileptičnih napadov. Najpogostejša epilepsija, pri otrocih starih med 18 meseci in 13 letom, je benigna parcialna epilepsija s centrotemporalnimi trni ali Rolandična epilepsija. Ta epilepsija je ponavadi dedna ni pa nujno. Napadi se v večini primerov dogajajo ponoči in običajno otroka zbudijo. Pojavi se odrevenelost obraza, trzanje, govorne težave in slinjenje.

Nevrologi, ki zdravijo epilepsijo, napade razvrstijo na podlagi možganske prizadetosti:

  • Parcialni napadi – pri katerih je prizadet manjši del možganov
  • Generalizirani napadi – pri katerih je prizadeta večina možganov

Simptomi parcialnih napadov:

  • Spremembe v videnju stvari, vonja, občutka, okusa ali zvoka
  • Intenziven občutek Deja vuja
  • Mravljinci v rokah in nogah
  • Nenadna sprememba občutkov, kot sta strah in veselje
  • Otrdelost mišic na rokah, nogah ali obrazu
  • Trzanje na eni strani telesa
  • Drgnjenje rok
  • Grizenje ustnic
  • Spuščanje nenavadnih zvokov
  • Kroženje z rokami
  • Nenavadna drža
  • Žvečenje ali požiranje

Simptomi generaliziranih napadov:

  • Generalizirani tonično – klonični napadi (grand mal napad) pri katerih oseba pade, celotno telo se trese ali krči (konvulzije)
  • Napadi odsotnosti z zelo kratko izgubo zavesti (petit mal napad), zaradi katerih oseba za nekaj sekund izgubi zavest ali pa je zgolj odsotna, ko se 'zbudi' pa niti ne ve kaj se je ravnokar zgodilo.
  • Mioklonični epileptični napadi – nenadno, šoku podobno krčenje mišic po vsem telesu.
  • Atonični epileptični napadi – nenadno popolno popuščanje mišic, zaradi katere oseba brez opozorila pade na tla
  • Tonični napadi – napenjanje mišic, oseba pogosto pade na tla

Terapije za lajšanje simptomov epilepsije

Epilepsija je možganska okvara, ki vključuje spontane ponavljajoče napade različne etiologije. Kako se jim upreti in kako jih zdraviti?

Epilepsije se ne da ozdraviti, lahko pa jo dokaj učinkovito nadziramo. Zdravljenje je v prvi vrsti namenjeno preprečevanju napadov, s katerim izboljšamo kakovost življenja skoraj vsakega epileptika. Nadzor epileptičnih napadov pa zmanjša obisk zdravnika, kot posledico poškodb nastalih z nenadzorovanimi padci.

Zdravljenje, ki nadzira eno vrsto epileptičnih napadov, mogoče ne bo primerno za drugo vrsto epilepsije. Najprej bo zdravnik poskušal diagnosticirati vrsto epilepsije in kako napadi vplivajo na otroka. Med drugim upošteva otrokovo starost, splošno zdravje in življenjski slog.

Zdravila

Prva izbira terapij za nadzor epilepsije so farmakološka sredstva. Zdravila se priporočajo otrokom, pri katerih obstaja velika verjetnost epileptični napadov v šoli ali vrtcu. Najboljši prediktor naslednjih napadov je pravilna identifikacija vrste epileptičnih napadov. Zdravila je potrebno hraniti izven dosega otrok.

Ketogena dieta

Pri ketogeni dieti organizem vzpodbujamo k večji produkciji ketonov, ob katerih telo za energijo uporablja maščobe in ne sladkor. Ketogeni dieti so podvrženi otroci, ki imajo epilepsijo več let. Stopnja uspeha je približno 50%. V zadnjem času so predpisi ketogene prehrane manj strogi (dieta Atkins ali prehrana z nizkim glikemičnim indeksom), ki pomaga nekaterim epileptičnim pacientom. Dieto, s tesnim sodelovanjem celotne družine, predpiše izkušen dietetik.

Operativni poseg

Operativni poseg je izbira pri otrocih, ki se ne odzivajo na medikamentno zdravljenje. Z diagnostičnimi metodami se preveri ali je pacient primeren kandidat za operativni poseg. Operativni poseg se izvaja pri otrocih z redko motnjo, imenovano gelastična motnja ali napadi smeha. Poseg z endoskopom je manj invaziven, kirurg pa na območju hipotalamusa odstrani tkivo, ki povzroča težave. Tkivo se lahko uniči tudi z stereotaktično radiokirurgijo.

Stimulacija vagus živca

Vagus živec se razprostira od možganskega debla do debelega črevesa in oskrbuje živčna vlakna v žrelu, požiralniku, srcu, pljučih in drugih telesnih organih. Iz jezika, ušes, žrela in grla v možgane vrača čutne informacije. Stimulacija vagus živca je odobrena s strani Food and Drug Administration (FDA) za zdravljenje parcialnih napadov pri bolnikih starih 12 in več let. Stimulacijska naprava pri nekaterih pacientih zmanjšuje pogostost in intenzivnost napadov. Uspeh je približno 30 – 50%.

 

Sorodni tagi
Sorodni članki
Komentarji