Napisal/-a Ronja » Če Mar 10, 2011 10:23 am
Ja, poznam eno! In sem jo imela priložnost tudi v živo 2x srečati.
Kako pa lahko prepoznamo patološkega lažnivca?
1. Patološki lažnivec laže o vsem, tudi o najmanjših in najbolj absurdnih rečeh (trdi na primer, da si je opral roke, čeprav si jih ni). Laže torej tudi takrat, ko je resnica enostavna in nedolžna.
2. Pretirava v vsakem izgovorjenem stavku.
3. Patološki lažnivec okrog sebe ustvari svojo realnost. Verjame, da je tisto, kar pove, resnica. Pa čeprav vsi ostali vedo, da ni.
4. Zgodbe, ki jih patološki lažnivec pripoveduje, se neprestano spreminjajo. Če danes govori eno, bo jutri zgodba zagotovo nekoliko drugačna.
5. Ko patološkega lažnivca povprašaš o nejasnostih pri njegovih zgodbah, se prične obnašati zelo defenzivno, še posebej, če ga obtožiš, da laže. Če preveč vrtaš vanj, bo vse obrnil tako, da boš kriv ti sam.
6. Patološki lažnivec ljudi na začetku zlahka zavede, saj je ekstremno manipulativen. Ko pa ga prepoznaš, ga brez težav prebereš.
7. Patološkega lažnivca se pogosto ujame na laži. Njegove izjave bodo kontradiktorne, kar bo še posebej jasno razvidno tekom časa. Običajno ni dovolj miselno sposoben (IQ je povprečen ali celo nekoliko podpovprečen; verbalni višji kot neverbalni), da bi lahko sledil vsem svojim lažem.
Najlepše je, ko te pogledajo otroški učki in vidiš, da si zanje VSE! Smisel življenja so namreč otroški nasmehi...