Hiperemeza (hyperemesis gravidarum)

Kaj je hiperemeza?

Hiperemeza je hujša oblika bolezni povezana z zgodnjimi simptomi nosečnosti kot sta jutranja slabost in intenzivno bruhanje, ki zavira zagotavljanje zadostnih telesnih potreb po hrani in tekočini.

Med hujše oblike jutranje slabost, ki nakazujejo hiperemezo, uvrščamo naslednje simptome:

• Izgubo vsaj 5% prednosečniške telesne teže, običajno presega 10%
• Dehidracija
• Podhranjenost
• Presnovno neravnovesje
• Težave pri opravljanju dnevnih opravil

Jutranja slabost prizadene okoli 50% vseh nosečnic, hiperemeza pa okoli 1,5% do 2% nosečnic.

Vzrok

Natančnega vzroka nastanka hiperemeze še ne poznamo, vendar na podlagi medicinskih dejstev lahko omenimo naslednje teorije in stanja:

• Z nosečnostjo povezane psihološke spremembe, vključno s stresom
• Gastrointestinalne spremembe: degestivni organi nekoliko spremenijo svoj položaj, ter tako zagotovijo prostor za normalen embrionalni razvoj. Sprememba položaja degestivnih organov pa lahko povzroči refluks želodca, slabost in bruhanje.
• Hormonske spremembe: hiperemezo lahko povzročijo tudi višje vsebnosti estrogena in humanega horionskega gonadotropina (hCG).
• Mastna prehrana
• Bakterija: Helicobacter pylori povzroča zgago in razjede na želodčni sluznici, lahko prav tako vpliva na razvoj hiperemeze.

Ostali dejavniki tveganja vključujejo še: jutranje slabosti v predhodnih nosečnosti, jetrne ali ledvične bolezni in nepravilno prehrano.

Simptomi

Za hiperemezo so značilni naslednji simptomi:

• Pretirana jutranja slabost in bruhanje
• Anemija
• Glavobol
• Vrtoglavica
• Pomanjkanje energije
• Bruhanje sluzi, žolča in krvi
• Dehidracija
• Omotičnost in omedlevica
• Izguba telesne teže

Simptomi hiperemeze se ponavadi pojavijo med četrtim in šestim tednom nosečnosti, trajajo pa lahko, v nekoliko bolj zmerni obliki, vse do dvajsetega tedna nosečnosti. V res zelo redkih primerih pa so simptomi prisotni celotno nosečnost. Če mislite, da so vaše jutranje slabosti prehude, se o nadaljnjem zdravljenju posvetujte s svojim ginekologom.

Diagnoza

Pri sumu nosečniške hiperemeze se s pomočjo urinskega testa izmeri vsebnost ketonov, TSH, elektrolite v serumu, AST, ALT, BUN, kretinin v serumu, Mg in P. Z ultrazvočnim pregledom se izključi verjetnost hidatidne mole (tudi mehurčasta snet ali molarna nosečnost) in večplodna nosečnost. Krvni tlak je lahko nizek, srčni utrip visok.

Preišče se verjetnost prisotnosti ostalih bolezni, ki lahko povzročijo bruhanje in se v nosečnosti zelo težko diagnosticirajo (hepatitis, pielonefritis, pankreatitis, motnje prebavnega sistema…). 

Tveganje

Nezdravljeno stanje je lahko usodno za nosečnico in plod.

Tveganja, ki so jim izpostavljene nosečnice:

• Pomanjkanje hranil
• Visok krvni tlak
• Bolezni ledvic
• Bolezni jeter

Težave povezane s hiperemezo vključujejo še:

• Rojstvo pred predvidenim datumom poroda
• Nizka porodna teža otroka
• Prirojene srčne napake

Verjetnost spontanega splava ni višja kot pri ostalih nosečnostih.

Zdravljenje

Spomnimo se samo uporabe Talidomida, ki so ga v nekaterih zahodnih državah za zdravljenje jutranjih slabosti v nosečnosti uporabljali v šestdesetih letih preteklega stoletja. Zdravilo je povzročalo hude deformacije otrok, ki so se rodili brez udov ali z zelo slabo razvitimi udi.

Kljub vsemu pa zanemarjenje zdravljenja hipermeze lahko povzroči težave z zdravjem ledvic in jeter. Hospitalizacija je prvi korak za preprečevanje hujših anomalij povezanih s hiperemezo. Zdravljenje vključuje uporabo antiemetikov (zdravila proti slabosti) skupaj s prehranjevalnim načrtom s katerim preprečimo dehidracijo in podhranjenost. Zaželen je tudi počitek.