Driska oz. diareja je najpogostejša rekreacijska bolezen, s katero se okužimo v vodi. Voda v jezerih, rekah, številnih bajerjih, ter tudi v morju in bazenih je bogata s številnimi klicami, ki lahko potencialno pomenijo nevarnost tveganja okužbe. Nekateri mikrobi povzročajo drisko in tudi če je voda dobro vzdrževana lahko živijo od nekaj minut do več dni. Ko je voda kontaminirana lahko zaužitje že manjše količine vode povzroči okužbo.
Beri daljeLysteria monocytogenes, bolj znana kot listeria, je bakterija, ki jo najdemo v hrani. Listeria povzroča okužbo – listeriozo, ki jo povzroča okužena hrana. Sevi listerie se najpogosteje zadržujejo v nepasteriziranemu mleku, mehkih sirih in surovem mleku. Uživanje surovega mleka in mehkega sira se v nosečnosti odsvetuje. Omenjenim živilom pa lahko dodamo še prekajenega lososa, nepasterizirane sokove, paštete, maslo, ter surove in prekajene mesne izdelke.
Beri daljeBakterijske infekcije so stare kot človeški rod. Čeprav je medicina toliko napredovala, da so nekoč smrtonosne bolezni danes praktično izkoreninjene, se moramo še vedno boriti z nekaterimi infekcijami. Seveda ne z vsemi na enak način.
Beri daljeKljub prevladi antibiotikov, ki se v zahodni medicini pojavljajo zadnjih sto let, je bil drugačen filozofski pristop – lahko bi ga označili za probiotičnega – prvi, ki je preživel množično uporabo antibiotikov in se zdaj vrača s polno močjo. Medtem ko so Pasteur in njegovi nasledniki raziskovali, kako uničiti potencialne patogene bakterije, so drugi raziskovalci preučevali hrano, bogato s probiotičnimi bakterijami. Predstavljala jim je boljši način kontrole potencialnih patogenih bakterij. Že l. 1907 je Metchnikoff svetoval jogurt kot dodatek bakterijski terapiji, da bi tako izboljšal zdravstveno stanje človeka in podaljšal dolžino njegovega življenja(1). Jogurt je najbolj priljubljena (čeprav ne nujno najbolj učinkovita) oblika mikrobiološkega interferenčnega zdravljenja (MIT), terapevtski način, zasnovan na ideji, da lahko hrana ali prehranska dopolnila, bogata s prijaznimi bakterijami, odvračajo prisotnost patogenih bakterij v črevesju in tako zmanjšujejo tveganje za bakterijska in glivična vnetja. Raziskava, ki so jo opravili v zadnjih desetih letih, je pokazala, da probiotična bakterija lahko ovira patogeno bakterijo, ima torej sposobnosti, ki prinašajo mnoge koristi – od zdravljenja driske do kontrole nad Candido albicans (2) in bakterijo Helicobacter pylori (3), od izboljšanja sindroma vzdraženega črevesja (4) do zaviranja oziroma inhibicije kancerogenih snovi, ki jih proizvajajo patogene bakterije (5). Probiotiki neposredno in posredno aktivirajo imunski sistem (6), preprečujejo in zdravijo rakasta obolenja na želodcu in črevesju (7), zmanjšujejo različne alergije na hrano, izboljšujejo avtoimunske bolezni, zmanjšujejo možnost srčno-žilnih bolezni, kontrolirajo krvni pritisk in holesterol (8) ter proizvajajo pomembne vitamine, encime, antioksidante (9) in druge bioaktivne snovi (10). Zaradi kompleksnosti oziroma celostnosti njihovega delovanja, je splošna, uradna definicija za probiotike: živi mikroorganizmi, ki koristijo zdravju gostiteljskega (torej človeškega) organizma, ko jih uživamo v ustreznih količinah (11).
Beri daljeKolikokrat do sedaj ste ignorirali dolgočasne glavobole in visoko telesno temperaturo, ki sta trajali nekaj dni? Mogoče se za blagimi simptomi skrivajo nevarne bolezni!
Beri daljeVečina ljudi, ki boleha za celiakijo tega niti ne ve, zato se lahko njihovo življenje konča razmeroma kmalu. Celiakija povzroča razvoj različnih malignih bolezni, ki povzročijo smrt.
Beri daljeMleko in mlečni izdelki so najbogatejši, dojenčkom pa hkrati tudi edini vir kalcija, ki je nujno poteben za rast kosti in zob, še posebej pri odraščajočih otrocih in nosečnicah. Kaj pa, če naš malček zaradi alergije na mleko takšnih izdelkov ne sme uživati?
Beri daljeTuberkuloza (v nadaljevanju TB), poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč, ki primarno prizadene pljuča in pogosto poteka kronično, s številnimi zapleti, lahko vodi tudi v smrt. Bolezen se lahko pojavi v katerikoli življenjski dobi človeka. Poznali so jo že v davni preteklosti, saj so jo našli pri egipčanskih mumijah. TB je še danes velik problem zaradi slabe in pomanjkljive zdravstvene oskrbe, slabih življenjskih pogojev in revščine v določenih predelih sveta, širjenja HIV/AIDS okužb, vojnih razmer in problemov beguncev, brezdomcev, zapornikov…
Beri dalje
