Spermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko preiskavo pri določanju plodnosti moškega partnerja v zakonu brez otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) je postavila mejo normalnega spermiograma – normozoospermia na 20 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, od katerih je vsaj 40 % gibljivih in več kot 30% pravilnega morfološkega videza.
Beri daljeSpermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko raziskavo moške plodnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je mejo zadovoljivega spermiograma postavila pri 20 milijonih spermijev na ml, od katerih mora biti najmanj 40% progresivno gibljivih in več kot 30% spermijev mora imeti pravilne morfološke karakteristike (videz). Jasna definicija spermiograma, ki bi kazala na plodnega ali neplodnega moškega še ni postavljena.
Beri daljeV moderni medicini so na voljo številne diagnostične metode, ki so ciljno usmerjene v morebitnega povzročitelja neplodnosti. Na podlagi anamneze vas bo ginekolog napotil v detajlnejše ginekološke preiskave ali preiskave povezane z motnjami delovanja endokrinega sistema. Neplodnost umeščamo v zelo širok spekter zdravstvenih težav med katere sodijo: težave z delovanjem ženskega endokrinega sistema, težave z zdravjem v medenični votlini (poškodbe jajcevodov, endometrioza, maternične težave in stanje, miomi, polipi), cervikalna interakcija med partnerjema in zdravje moškega reproduktivnega sistema.
Beri daljeV zadnjih letih se v razvitem svetu težave s spočetjem kažejo, lahko bi dejali, že skoraj z epidemiološkimi razsežnostmi. Vzrokov je več, težave pa lahko izvirajo iz enega ali obeh partnerjev.
Beri daljeMajhno število spermijev v ejakulatu je eden izmed glavnih povzročiteljev moške neplodnosti. Čeprav je teoretično za oploditev jajčeca dovolj že en sam spermij, je verjetnost, da bo ta osamljen plavalec dosegel jajčece zelo majhna. Manjše število spermijev zmanjšuje verjetnost naravnega spočetja.
Beri daljeZmanjšano število spermijev (oligospermija) je najpogostejši vzrok moške neplodnosti, pri nekaterih pacientih pa se težave s plodnostjo pojavijo zaradi slabe gibljivosti spermatozoidov, stanje pa imenujemo astenozoospermija (astenospermija).
Beri daljeKlinefelterjev sindrom umeščamo v skupino prirojenih primarnih hipogonadizmov, za katere je značilna motnja razvoja in gradnje testisov. Sindrom ponazarja najpogostejši razvojni defekt, ki se pojavi nekje v razmerju 1:400 – 500 moških.
Beri daljeRazširjenje venskega pleksusa (plexus pampiniformis), ki testise oskrbuje s krvjo imenujemo varikokela. Pogostost varikokele v splošni populaciji znaša 13%, pri neplodnih moških pa okoli 36%. Razlog razširjenja venskega pleksusa je mehanske narave, ki nastane kot posledica pomanjkanja ali nepravilnega delovanja spermatične vene na mestu spajanja z ledvično veno. Zaradi zadrževanja krvi v razširjenih venah prihaja do višje temperature v testisih, pri čemer se lahko poškodujejo celice iz katerih se razvijajo spermiji. Pri 90% moških z varikokelo je značilna zmanjšana gibljivost spermijev. Varikokela se zdravi s kirurškim posegom, po operaciji pa se kvota spermijev izboljša.
Beri daljeNormalno število spermijev v ejakulatu se giba nekje nad 60 milijoni v mililitru. Vzporedno številu spermatozoidov se potrjuje naslednja lestvica:
Beri daljeTema vse slabših spermiogramov še naprej ostaja v središču pozornosti vseh znanstvenih razprav. Kot aktualne vplive za zmanjšano število semenčic v ejakulatu se smatrajo:
Beri dalje
