neplodnost - bambino.si

Spolno prenosljive bolezni

Predstavljajo drugo največjo skupino bolezni pri ženskah starimi med 15 – 45 let. Pojavlja se pri 10% celotne ženske populacije, pogosteje pa se pojavljajo v nosečnosti (15-20%). Ulcerativne spolne bolezni kot je sifilis so postale zelo redke, obolevanje za gonorejo pa se je v zadnjih dvajsetih letih znižalo za 95%. Klamidije so edine spolno prenosljive bolezni, ki so enako razširjene v vseh starostnih skupinah. Največje težave predstavljajo spolno prenosljivi virusi: infekcija s humana papiloma virusom (HPV) se je razširila v epidemijo, infekcija s herpes virusi pa se je pri najstnikih povečala za petkrat.

Endometrioza

Z endometriozo označujemo prisotnost celic endometrija, ki v normalnih pogojih oblagajo notranjost maternice, izven maternične votline: na jajčnikih, jajcevodih, bližnjih organih (sečevodu, mehurju in črevesju) ali na oddaljenih organih (pljuča). Ker razpršene celice endometrija v večini vsebujejo estrogenske receptorje (40-60%), pride na opisanih lokacijah do imitacije menstrualnega cikla in krvavenja v času menstruacije. Ker ta kri nima možnost odteči iz organizma, prihaja do tvorjenja cist (čokoladne ciste), ki lahko počijo in iritrirajo okoliško tkivo lahko povzročijo nastanek modric in brazgotinic na trebuhu. Če je endometrija prisotna v jajcevodih pogosto prihaja do neprehodnosti jajčnikov.

Skriti strupi v vašem domu

Če mislite, da ste v svojem domu varni, se hudo motite. Največjo grožnjo predstavljajo na pogled najbolj neškodljive in nedolžne stvari, kot so otroške igrače, vaša žimnica, pohištvo, stene, konzole za igranje videoiger, pa tudi nekatere bolj očitne stvari, kot so čistila, kajenje in plesen.

Mednarodni teden ščitnice

Nepravilno delovanje ščitnice vpliva na plodnost, nosečnost in razvoj otroka. Prav v času mednarodnega tedna nosečnosti želimo javnost osvestiti o pomembnosti pravilnega delovanja ščitnice. Ščitnica – glandula thyreoidea pomembna endokrina žleza, še zlasti pri ženskah v reproduktivnem obdobju in otrocih, je metuljaste oblike, locirna v vratu pred sapnikom.

Miomi

Miomi so večinoma benigni tumorji nastali na gladkem mišičnem tkivu maternice. Pojavljajo se pri 20 – 50 % žensk, oziroma vsaka tretja ženska po 35. letu starosti ima miom. Miomi rastejo na različnih delih in mestih maternice, zato jih ločimo kot, subserozni miom (miom na mišični steni maternice, pod serozno površino, ki prekriva maternico), submukozni miom (raste izpod sluznice maternice, intramuralni miom (miom, ki raste znotraj maternične stene).

Resnice o kavi

Že nekaj desetletij smo priča raziskavam, ki dokazujejo škodljivost kave, predvsem kofeina. Slednji naj bi povzročal nemirnost, nespečnost, dehidracijo in pri nosečih ženskah celo spontane splave. Zadnje raziskave pa trdijo, da ima kava v nekaterih primerih celo zdravilne učinke! Razkrivamo vam prednosti in slabosti kave, vi pa se na osnovi prebranega odločite, ali je kava za vas.

Gonokokna okužba - gonoreja

Gonokokna infekcija je včasih veljala za zelo pogosto spolno bolezen (gonoreja, triper), sedaj pa se pojavlja med 0.1 – 0.5% vseh ginekoloških pacientkah. Kljub temu, da se pojavlja zelo redko spada med najpogostejše kontaktne infekcije. Lahko govorimo celo o pandemiji tako v razvitih državah, kot tudi v državah v razvoju. Spada med klasične spolno prenosljive bolezni, katere je potrebno obvezno prijaviti. Čeprav se je s pojavitvijo AIDS-a kampanja proti gonoreji znižala za najmanj 50%, je v populaciji najstnikov, promiskuitetnih in homoseksualnih ljudi še vedno zelo razširjena.

Kontracepcijske metode

Potreba po kontracepciji se spreminja glede na starost in spolne navade. Danes so na voljo številne kontracepcijske metode, tako da lahko vsaka ženska izbere tako, ki ji najbolj ustreza. Hormonska kontracepcijska sredstva (tabletke, injekcije, obliži) preprečijo ovulacijo in spremenijo lastnosti sluzi materničnega vratu, tako da postane neugodna za semensko tekočino. Mehanske metode (kondomi, diafragme, maternični vložki) preprečujejo, da bi semenska tekočina prišla v stik z jajčecem, torej oploditev. Naravne metode (merjenje temperature, opazovanje cervikalne sluzi, izračunavanje plodnih dni glede na dolžino menstrualnega cikla) odkrivajo plodne dni in ženski pomagajo, da se z vzdržnostjo izogne zanositvi.

Metode umetne oploditve

Metode umetne oploditve zajemajo metode s katerimi se kontrolira in pomaga ne samo pri oploditvi jajčeca, temveč tudi pri transportu oplojenih zametkov, ter implantaciji in razvoju nosečnosti. Temelj uspešnosti vseh tehnik umetne oploditve, poleg kakovostnega postopka v biološkem laboratoriju, predstavlja pravilno zorenje ene ali več jajčnih celic. Vse metode umetne oploditve se lahko izvajajo med naravnim menstrualnim ciklom, ali v ciklu s stimulirano ovulacijo. Uspeh v posameznem ciklu bilo katere umetne oploditve znaša 12 – 45%. Uspeh skozi 4-ih – 6-ih ciklov znaša med 45 in 75%. Nosečnosti, po metodah umetne oploditve, bremenijo povečana tveganja spontanega splava, kot tudi kasnejši zapleti v nosečnosti. Kongenitalne malformacije in kromosomske anomalije se pojavljajo v enakem številu, kot pri naravno spočetih nosečnostih.

Anomalije Mullerjevih vodov

Prirojene anomalije ženskih spolnih organov, ki nastanejo zaradi izostanka spajanja, nerazvitosti ali razgradnje Mullerjevih vodov, so zelo pogoste. Anomalije pogosto povzročajo neplodnost, zmanjšano plodnost, menstrualne motnje, ponavljajoče spontane splave, prezgodnje porode, rojstvo mrtvih otrok in endometriozo. Pojavljajo so pri 0,17% plodnih žensk in pri 3,5% neplodnih ženskah.