nosečnica - bambino.si

Porod v Sloveniji še vedno preveč neoseben dogodek

Ljubljana - Slovenske porodnišnice so varne, manjka jim le osebne note; porod bi moral postati nekaj bolj osebnega, je ob konferenci o obporodni skrbi na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani Tanja Premru-Sršen. Idealno bi bilo, če bi si lahko nosečnica izbrala babico, ki bi jo spremljala skozi celo nosečnost in porod, kar pa žal v sedanji ureditvi javnih zavodov ni mogoče, pravi Premru-Sršenova.

Norice

Norice so po vsem svetu razširjena, močno nalezljiva bolezen, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Virusi se prenašajo s kapljično okužbo in z zrakom oziroma z vetrom. Nevarnost okužbe se prične dva dni prej, preden se pojavijo prvi bolezenski simptomi, ki traja do sedmega dneva po začetku značilnih izpuščajev. Inkubacijska doba traja od 12 do 21 dni.

Kako se obnašati v rizični nosečnosti?

Prav zagotovo je nosečnost najlepše obdobje vsake ženske, vseeno pa je trenutno okoli 20% slovenskih nosečnic v strahu za svoj plod. Prav imate, govorimo o rizični nosečnosti. Kljub temu, da se rizična nosečnost v današnjem času spremlja že od samega spočetja, se okoli 10% nosečnosti konča s prezgodnjim porodom, ki je lahko nevaren za otroka in mamo. V tem primeru je najpametneje upoštevati nasvete ginekologa, ki spremlja in vodi nosečnost, vsaj v nasprotnem tvegate hude in dolgotrajne posledice.

Vitaminski in mineralni dodatki v nosečnosti

Ženske, ki načrtujejo nosečnost, naj bi dnevno zaužile po 0,4 mg folne kisline. Le-ta je potrebna za sintezo nukleinskih kislin in pretvorbo nekaterih aminokislin, pomembna je za tvorbo in obnovo krvnih telesc ter za njihovo pravilno delovanje. Pomanjkanje folne kisline lahko povzroči slabokrvnost, v zelo zgodnjem obdobju nosečnosti pa lahko privede do nepravilnega zapiranja hrbteničnega kanala pri zarodku, kar ima lahko za posledico hudo telesno okvaro ali duševno prizadetost otroka. Z uživanjem 0,4 mg folne kisline na dan naj bi ženska nadaljevala vsaj do dopolnjenega tretjega meseca nosečnosti.

Bolezni povečanega krvnega tlaka v nosečnosti

Hipertenzivne bolezni v nosečnosti so vzročno in klinično zelo pestra skupina bolezni, ki predstavljajo pomemben vzrok umrljivosti mater in novorojenčkov. Hipertenzijo v nosečnosti ima 12 % do 22 % nosečnic. Pri nekaterih nosečnicah je hipertenzija prisotna že pred nosečnostjo, pri drugih se pojavi šele v nosečnosti in govorimo o gestacijski hipertenziji. Gestacijska hipertenzija se razvije pri približno 5 % nosečnic. Gestacijska hipertenzija je pogostejša pri nosečnicah, ki so prvič noseče, pri nosečnicah, ki so imele gestacijsko hipertenzijo v prejšnjih nosečnostih in pri nosečnicah z večplodno nosečnostjo. Večja pojavnost gestacijske hipertenzije pri nosečnicah, starejših od 35 let, je verjetno odraz neugotovljene kronične hipertenzije z nacepljeno gestacijsko hipertenzijo. Drugi dejavniki tveganja za gestacijsko hipertenzijo so prednosečnostna sladkorna bolezen, bolezni žilja, vezivno-tkivne bolezni, ledvične bolezni, antifosfolipidni sindrom in debelost. Gestacijska hipertenzija se pogosteje razvije tudi pri nosečnicah, katerih matere so imele gestacijsko hipertenzijo.

Porodnišnica Slovenj Gradec

V porodnišnici Slovenj Gradec vas bo pričakalo prijazno in strokovno usposobljeno osebje. V letu 2008 se je rodilo 1004 novorojenčkov. Če razmišljate o porodu v epiduralni analgeziji, morate pred tem opraviti pregled pri anesteziologu. V kolikor tega niste opravili v okviru materinske šole, pa vas v porodnišnici naprošajo, da se naročite na razgovor v preanesteziološki ambulanti njihove bolnišnice.

Infekcije v nosečnosti

Infekcije imajo v nosečnosti specifični pomen, ki temelji na dejstvu, da ne moremo govoriti samo o infekciji matere, temveč tudi o okuženosti otroka, ki mu lahko infekcija povzroči in pusti hude trajne posledice. Povzročitelji infekcij v nosečnosti so virusi, bakterije in treponemi, oziroma protozoji. Bližje je termin poroda, večja je vloga bakterijskih infekcij (streptokok skupine B), v času nosečnosti pa so posebno nevarne virusne infekcije (rubeola, varicella, citomegalovirus, parvo B19 virus). Moč okužbe, njeno trajanje in rezultat zdravljenja je odvisno od števila in virulence (kužnosti in napadalnosti virusa) klic, imunobioloških lastnosti oziroma odpornosti nosečnice, smeri širjenja infekcije, kot tudi od gestacijske dobe – tednov nosečnosti.

Spontan splav

Približno petina nosečnic doživi krvavitev v prvih 20 tednih nosečnosti in okrog polovica teh nosečnosti se bo končala s spontanim splavom. Skupno se kar tretjina nosečnosti konča s spontanim splavom, vendar se pogosto spontan splav zamenja z močno ali pozno menstruacijo. V tem primeru ženske sploh ne vedo, da so zanosile in izgubile otroka.

Bodite aktivne in pozitivne!

Če je bodoča mamica zdrava in obdobje nestrpnega pričakovanja poteka brez težav, nima prav nobenega izgovora, da bi poležavala na kavču in se izogibala kakršnemukoli fizičnemu naporu. Aktivna nosečnost, v kateri se nosečnica dovolj giblje in zdravo prehranjuje, namreč ni dragocena le za telo, pač pa tudi za zdravje otroka, ki ga nosi. In ne nazadnje za lažji porod in hitrejšo vrnitev v formo.

Presejalni test za Downov sindrom v nosečnosti

Veliko nosečnic se že ob samem začetku nosečnosti sprašuje, ali je njihov plod obremenjen s tveganjem za Downov sindrom (trisomija 21, trikratni kromosom 21, mongoloidnost) ali mogoče s kakšno od ostalih kromosomopatij (motnja števila in kromosomske strukture pri fetusu). Poleg Downovega sindroma v to skupino spadajo še: trisomija 18 (Edwardsov sindrom), trisomija 13 (Patau sindrom), triploidia, Turnerjev in Klinfelterjev sindrom.