Kaj se dogaja v vrtcih?

Rainer Jure, 07.09.2009

Z letošnjim letom je sin Jaka že četrto leto zapored prestopil prag vrtca. Če izvzamem prvi teden prav na začetku prvega leta, ko je kot vsak enoletnik, ki se prvič loči od svojih staršev, potočil kakšno solzico, z njegovim odhodom v vrtec nismo imeli nikakršnih težav. Jaka je zelo rad obiskoval vrtec, zato sem bil z delom vzgojiteljic, ki so soustvarjale njegovo pozitivno osebnost zelo zadovoljen. V letošnjem šolskem letu pa…

img


V kraju kjer živim se je pred vsakim šolski letom mnogo staršev čudilo seznamu skupin, ki so jih oblikovali in določili strokovni delavci v vrtcu. Odkrito priznam, da se s seznami do letošnjega leta nisem popolnoma nič obremenjeval, starši, ki so izrazili nezadovoljstvo pa so se po nekaj dneh umirili in sprijaznili z usodo njihove skupine. Da nekaj zelo smrdi smo na letošnjem letu občutili na lastni koži in če si nekdo jemlje pravico in moč, da lahko soustvarja skupine po željah prepotentnih »nadkrajanov«, je moja pravica in dolžnost, da o smradu obvestim in opozorim slovensko javnost.


Dobro vemo, da je izbira prvih prijateljev prva popolnoma samostojna odločitev vsakega malčka. Prav zaradi tega dejstva so malčki na svoje prijatelje še toliko bolj ponosni in prav zaradi tega jim mali prijatelji pomenijo še toliko več. V našem vrtcu so si dovolili potezo in Jaka iztrgali iz objema najboljših prijateljev, prijateljev, ki si jih je pridobil v prvih treh letih vzgoje in varstva v vrtcu. Najbližji prijatelji so skupaj še z nekaj mlajšimi vrstniki iz nižje skupine, »napredovali« v višji skupino, Jaka pa je z nekaj vrstniki ostal v nižji skupini, kateri so se pridružili mlajši otroci. Da pri seznamu, na katerem bi po vsej logiki in matematiki moral pristati Jaka, nekaj močno zaudarja bi zavohal tudi pacient s kroničnim sinusitisom.


Kot vsi normalni starši sva tudi midva z ženo od ravnateljice vrtca zahtevala jasno pisno pojasnilo. Seveda sva bila preveč optimistična, saj ravnateljica pisnega odgovora ni želela podati, zato se dogovorimo za sestanek. Njen odgovor pa me je milo rečeno šokiral!!: »Pri načrtovanju skupin smo upoštevali želje nekaterih staršev. Ker pa sami niste izrazili nobene posebne želje, se je Jaka znašel v skupini v kateri pač je.«  Počutil sem se kot, da bi me okoli kepe kresnila kovana viteška rokavica. Mogoče je moje videnje napačno, ampak resnično nisem vedel, da je vrtec namenjen željam staršev, prej sem si mislil, da bodo upoštevali kakšno otroško željo.


Niti na pamet sivih celic, ki so že 37 let v hibernaciji in služijo zgolj za ohranjanje normalne volumenske forme možganov, mi ne pride, da bi na ta način posegel v delovanje in avtonomijo vrtca, ter tam zaposlenega, upam, strokovnega kadra. Ne morem verjeti in se sprijaznit z dejstvom, da je stroka nekaterim posameznikom dopustila »pomoč« pri soustvarjanju skupin in se požvižgala na otroke, ki so v teh skupnih letih stkala prva prijateljstva. Po vsem dogajanju v državi me niti ne presenečajo poteze posameznikov, ki so najbrž pozabili, da so vrtci namenjeni otrokom, čeprav bi po miselnem dosegu vanj lahko strpal  marsikaterega iz kategorije »nadstaršev«. Dodala je še: »Ukvarjajte se z otrokom in ga pripravite na vrtec. Prosim ne ga plašiti!« Haloooo!!!! V treh letih nismo imeli prav nobenih težav z Jakovimi prihodi v vrtec! Upam si napisati, da več časa kot ga z ženo skupaj preživiva z otroci, zaradi različnih obveznosti uspe preživeti le malokateremu staršu.


Prvič po treh letih prihodov v vrtec smo se srečali s solzami in jokom, jokom, ki je stroko postavilo pred ogledalo. S kot kapljo jutranje rose čisto vestjo si dovolim zapisati: SRAM VAS BODI!!!


Veliko krivico pa bi naredil vzgojiteljicama v Jakovi skupini, ki se pri njegovi adaptaciji na nove prijatelje in novo okolje maksimalno trudita.


Upam, da se takšno individualno favoriziranje dogaja samo za našimi plankami in da se v drugih vrtcih stroka ukvarja z otroci in ne željami njihovih staršev. Na žalost pa izkušnje kažejo, da naš primer še zdaleč ni precedenčni.


Iz lastnih izkušenj vam lahko svetujem. Vaša želja po dobronamernem opozorilu in pravični obravnavi vseh otrok se bo končala približno na takšen način: V trenutku boste postali črna ovca, polovica oči »nadstaršev« vas bo prebadala kot puščice, polovica »nadstaršev« se bo kljub temu, da ste si še včeraj voščili dober dan, raje zazrla vstran. Naj vas njihove geste ne čudijo in ne prizadenejo, takšno obnašanje je značilno za ljudi, ki so sposobni za dobro svoje riti, potopiti sosedovega štiriletnega otroka. Tudi vašega!!!


V letošnjem šolskem letu je pred pragom vrtca ostalo 3.500 otrok. Seveda uradnikov na ministrstvu to ne moti, ker njihovi otroci vrtce zagotovo obiskujejo. A jim ta številka še vedno ne daje jasnih signalov, da je z njihovimi kriteriji o ustanovitvi zasebnih vrtcev nekaj hudo narobe? Mimogrede, 80% javnih vrtcev tem kriterijem že leta ne zadosti več. Upam, da se kriteriji v zglednem času prilagodijo povsem normalnim življenjskim zahtevam. Ko se bodo javni vrtci pričeli srečevati s konkurenco bo stroki  mogoče kaj bolj jasnega. Ko se jim posveti, da so vrtce ustanovili zaradi otrok in da je njihova služba odvisna zgolj in edino od števila otrok, bodo verjetno pričeli ignorirati nasvete o pravični razporeditvi skupin raznih »nadstaršev«, ki so se razpasli v vsaki občini.


Vsem nadstaršem posvečam naslednjo basen, drugim pa prijetno in zabavno branje:

 

Mnenja staršev lahko spremljate tudi na FORUMU TUKAJ

Ocena članka:

starsstarsstarsstarsstars
mail icon

...Že več kot 10000 vpisanih uporabnikov!