Kongenitalni glavkom
Rainer Jure, 24.06.2010
Glavkom ni bolezen ampak sindrom, oz. skupek sledečih simptomov: povišan očesni pritisk, zatečene papile očesnega živca in poškodba vidnega polja. Kongenitalni (prirojen) glavkom se pojavi v prvih mesecih življenja.
Vzrok
Zelo pomembno vlogo pri kongenitalnem glavkomu odigra dednost. V večini primerov (80%) gre za recesiven dedni tip, redkeje se pojavi dominanten prenos lastnosti. Povišanje intraokularnega pritiska je izzvan z motno diferenciacije komornega kota v času intrauterinega razvoja in s tem pogojenim povečanim uporom zaradi nabiranja tekočine v očesnem zrklu.
Simptomi
Nekaj tednov po rojstvu bodo starši opazili, da ima otrok velike oči. Pri visokem očesnem pritisku se beločnica razteza, oko pa postane izrazito veliko. Anomalijo imenujemo hidroftalmus ali buftalmus (volovsko oko). Stanje je ponavadi enostransko. Povečanje očesnega zrkla je lahko zelo izrazito, zato se lahko oko razlije že ob najmanjši travmi. Oko je občutljivo na svetlobo (fotofobija), zato otrok glavo obrača stran od vira svetlobe. Bolezen se lahko pojavi v blažji obliki, z manjšim raztezanjem očesa. V primerih, ko anomalija ni izrazita se znaki kongenitalnega glavkoma pojavijo v kasnejšem življenjskem obdobju (med desetim in dvajsetim letom). Najstniški glavkom je samo pozna manifestacija kongenitalnega glavkoma. Razlikuje se z manjšim povečanjem roženice in bulbusa v steklovini.
Diagnoza
Preveri se vid, oko pregleda s procepno lučjo (biomikroskopom), pregled z oftalmoskopom (pregled notranjih očesnih struktur, ki kaže na tipične spremembe očesnega živca), tonometrija (merjenje očesnega tlaka), določanje vidnega polja (periferni in centralni vid) in gonioskopija (pregled zakotja).
Zdravljenje
Zdravljenje kongenitalnega glavkoma je izključno kirurško.
Preberite še:
Ocena članka:
0%