Neplodnost
Rainer Jure, 20.10.2008
V primerjavi z drugimi poznanimi vrstami človeška reprodukcijska sposobnost ni tako popolna. Če spolno občujemo vsak drugi dan znaša verjetnost spočetja v enem ciklu okoli 33%, če imamo spolni odnos enkrat tedensko verjetnost spočetja pade na 15%. Spočetje se zgodi samo v času ovulacije. Jajčece je lahko oplojeno vsega 24 ur po ovulaciji, čeprav lahko v ženskih spolnih organih spermiji ostanejo tudi do pet dni in oplodijo jajčece.
Če v idealnih pogojih (popolnoma zdrava moški in ženska) spremljamo usodo 100 zdravih jajčec bo rezultat oploditve naslednji: 15% jajčec se sploh ne bo oplodilo, 15% odstotkov se jih ne bo implantiralo v maternično sluznico, od 70 implantiranih oplojenih jajčec v 40 % pride do biokemijskega in kliničnega spontanega splava, tako da lahko pričakujemo rojstvo vsega 30 otrok. Če k temu dodamo še druge številne dejavnike, ki vplivajo na reprodukcijsko zdravje kot je pogostost spolno prenosljivih bolezni, pogostost ginekoloških operacij, veliko število namernih prekinitev nosečnosti, povečuje se število ženskih bolezni, zato ne preseneča podatek, da je v Sloveniji 12-15% parov neplodnih. 30-40% primerov neplodnosti leži na strani žensk, enak podatek velja za moške. V 15-20% primerov gre za neplodnost obeh partnerjev, ali pa gre za neplodnost, brez znanega razloga.
Moška neplodnost
Vzroki za nastanek moške neplodnosti so različni: bolezni, infekcije, ali prirojene motnje, ki privedejo do zmanjšanega števila spermijev v ejakulatu, nezadostne gibčnosti spermijev in neprehodnosti semenovoda. Čeprav je moška neplodnost pred dvajsetimi leti predstavljala zgolj 20% »zakonske« nepolnosti, je v današnjih dneh delež zrasel na 40%. Najnovejše raziskave kažejo na progresivno upadanje skupnega števila spermijev v ejakulatu, prav tako sperma vsebuje manj gibljivih in morfološko normalnih spermijev. V splošni populaciji vzroka tako drastičnega padca moške plodnosti v popolnosti ne poznamo. Kot najpogostejši vzroki se omenjajo vplivi ksenoestrogenov iz okolice, vpliv življenjskega stila in vplivi delovnega okolja.
Ženska neplodnost
Vzroki ženske neplodnosti nastanejo kot posledica bolezni ali vnetij, težav s hormoni, ali prirojenih motenj zaradi katerih prihaja do izostanka ovulacije, nepripravljenost maternice sprejeti zarodek in neprehodnost jajcevodov. Ženske so najbolj plodne med 20-tim in 30-tim letom starosti. Prav v tem času je najvišji odstotek rednih ovulacij, jajčeca so zdrava, tveganje nastanka kromosomskih abnormalnosti in spontanega splava, ter pogostih komplikacij v času nosečnosti so nizke. Pogostost neplodnosti pri ženskah med 35. in 39. letom starosti naraste še za 20%, opazen padec plodnosti pa se prične po 40-tem letu starosti.
Ostali primeri neplodnosti
Med njih štejemo psihične vzroke, imunološke vzroke, splošno slabo zdravstveno stanje moških in žensk, kot tudi nepoznane vzroke. Pri nekaj več kot 10% neplodnih parih, kljub najsodobnejšim diagnostičnim metodam, ne najdemo vzroka njihove neplodnosti. Neplodnost iz nepoznanih vzrokov imenujemo idiopatska neplodnost.
Literatura:
1. Kleinstein J. Neue Konzepte der Sterilitätsbehandlung in der täglichen Praxis. Klinik für Reproduktionsmedizin und gynäkologische Endokrinologie, Otto von Guericke Universität Magdeburg.
2. Runnebaum B. Rabe T. Gynäkologische Fortpflanzungsmedizin. Springer Verlag Berlin Heidelberg New York
3. Ludwig M, Diedrich K. Moderne Aspekte der Reproduktionsmedizin. Gynäkologe
Sorodni članki:
Ocena članka:
0%