Thursday, February 21, 2019
[Total: 1    Average: 1/5]

Raziskave so pokazale, da je nujna kontracepcija učinkovita znotraj 120-tih ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Do sedaj je opozorilo veljalo za 72 ur. Skoraj vsaka spolno aktivna ženska v reproduktivni dobi lahko prejme jutranjo tabletko in tako prepreči nezaželeno nosečnost. Metoda je varna in učinkovita.  

Raziskave kažejo, da so ženske o tej obliki kontracepcije razmeroma malo informirane, zato se prejema v zelo redkih primerih. Nezaželena nosečnost je povezana s številnimi socialnimi težavami: najstniška nosečnost, eno-starševstvo, odvisnost od socialne pomoči, revščina, nezadostna zdravstvena nega v času nosečnosti, nizka porodna teža, višja smrtnost in zapostavljanje otroka. Nujna kontracepcija ne pomeni abortusa, saj se jo prejema za preprečitev nosečnosti. Stranski učinki splava so veliko hujši. Finančno, psihološko in fizično je nujna kontracepcija mnogo sprejemljivejša.  

Ostala imena

Nujno kontracepcijo imenujemo še postkoitalna kontracepcija, »morning after contraception« in jutranja tabletka.  
 

Razlogi za prejetje nujne kontracepcije:

  • po spolnem odnosu ugotovite, da ste pozabili vzeti kontracepcijsko tabletko.
  • težave s kondomom (pretrg, zdrs s penisa)
  • sprememba položaja, pretrg ali nepravilna uporaba diafragme, cervikalne kape, ali ženskega kondoma.
  • spermicidno sredstvo se pred spolnim odnosom ni stopilo.
  • pri nezaščitenem spolnem odnosu partner ejakulira v vagino.
  • napačen izračun plodnih dni, če uporabljate metodo naravne kontracepcije
  • neredno jemanje kontracepcijskih tablet.
  • izpostavljenost potencialnemu teratogenu (sredstvo, ki poškoduje plod), kot sta talidomid in izotretinoin, zaradi česar se ne koristi kontracepcija.
  • posilstvo.

Najstniki in nujna kontracepcija

Nujna kontracepcija je, zaradi njihovega spolnega obnašanja, še posebej primerna za najstnice. Najstniki se v spolnost pogosto spuščajo prej, preden razmišljajo o kontracepciji. Spolnih odnosov ne načrtujejo, ali pa so le-ti neredni, zato kontracepcije ne uporabljajo. Najstnice, ki so v monogamni vezi, pogosto jemljejo kontracepcijske tabletke, ko pa veza razpade na kontracepcijo pogosto pozabijo, zato jih naslednja spolna izkušnja preseneti. Raziskave so pokazale, da najstnice zelo redko posežejo po tej obliki kontracepcije, pa čeprav so o njej dodobra informirane. Enega od razlogov lahko najdemo predvsem v nezaupanju do zdravnika, oziroma strahu, da bo zdravnik skrivnost izdal njihovim staršem. Pogosto prevladuje mnenje, da je nujna kontracepcija enaka splavu.  


Prav zaradi tega je v spolno edukacijo najstnikov nujno potrebno vključiti informacije o nujni kontracepciji, pojasniti razliko med abortusom in nujno kontracepcijo, ter poudariti kako nujno potrebno je zaupati zdravniku, ki se je s Hipokratovo zaprisego obvezal ohraniti zasebnost pacientov.
 

Zgodovina in razvoj

Razvoj nujne kontracepcije sega že v leto 1920, vendar se je prvi primer zabeležil v sredini 60-tih preteklega stoletja. Od takrat so razvili številna sredstva.

Prva opisana metoda je vsebovala uporabo visokih doz estrogena. V preprečevanju nosečnosti so eksperimentirali s številnimi metodami, nekateri od teh sredstev pa se v nekaterih delih sveta uporablja še danes: doza različnih zelišč, injekcij, predoziranje z vitaminom C, aspirinom in klorokinom. Koktajli različnih kontracepcijskih tablet pomešanih s tekilo, Coca-Colo, marihuano, izpiranje vagine z raztopino ocetne kisline ali sode bikarbone, zavzemanje različnih položajev telesa, ali samopoškodovanje so samo nekatere od neučinkovitih in pogosto škodljivih metod.  
 

Zdravila  

Obstaja kar nekaj variant nujne kontracepcije. Zdravila preprečujejo ovulacijo (izločanje jajčeca iz jajčnika), preprečujejo implantacijo (spust oplojenega jajčeca v maternico), ali povzroča propadanje rumenega telesca, ki izloča hormone nujne za preživetje oplojene jajčne celice.

Glede na to, da se zdravila za nujno kontracepcijo vzamejo znotraj 120-tih ur, implantacija se zgodi sedem dni po oploditvi, se pravilno prejetje nujne kontracepcije ne smatra enako kot terapijski abortus.  

Zaradi prejetja večine hormonskih postkoitalnih kontracepcij, se pojavi do tridnevno krvavenje iz maternice. Izjeme se pojavijo pri uporabi znotraj materničnih vložkov in mifepristonu.

Če se krvavitev ne pojavi znotraj štirih tednih, oziroma dneva pričakovane menstruacije, je potrebno narediti test nosečnosti.  
 

Etinil estradiol plus levonorgestrel

Etinil estradiol (100mlg) plus levonorgestrel (0.5 mg) t. i. Yuzpe režim znižuje število nosečnosti za 70 – 80%. Tableti je potrebno po nezaščitenem spolnem odnosu vzeti kar se da hitro, terapija se ponovi čez 12 ur.  

Slabost in bruhanje sta glavna stranska učinka Yuzpe režima. Zdravila proti bruhanje se po priporočanju zdravnikov, lahko vzamejo pred prvo dozo. Če se  ne priporoča zamenjava zdravil kontraindikacij ni. V primeru, da se nosečnost nadaljuje, po dosedanjih podatkih ne obstaja nevarnosti za plod.  

V Sloveniji obstaja Jutranja tabletka.  
 

Levonorgestrel

Levonorgestrel (Duofem, Postinor) se prejme dvakrat v razmaku 12-tih ur, lahko je učinkovitejši in sprejemljivejši kot estrogen-progestin režim. Groba ocena nosečnosti, ki se nadaljujejo znaša okoli 1-3%. Slabost in bruhanje se redkeje pojavljata. Levenorgestrel se lahko prejme tudi v eni nekoliko večji dozi.

Visoke doze estrogena

Prejetje visoke doze estrogena, npr. etinil estradiol v dozi 5g tekom petih dni, ima podobno učinkovitost kot levenorgestrel. Večina zdravnikov raje predpisuje zadnji režim, ki je krajši.  
 

Maternični vložek

Ena od oblik nujne kontracepcije je tudi spirala, ki se vstavi znotraj 120 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Prednost te metode je, da spirala preprečuje nadaljnje nosečnosti in ostaja kot oblika kontracepcije. Slabost pa vidimo predvsem v tem, da jo mora vstaviti zdravnik. Spirale ne priporočamo ženskam, pri katerih obstaja visoko tveganje za okužbo s spolnimi boleznimi (priporoča se samo v primeru, da partner redno uporablja kondom). Vstavitev je težja pri ženskah, ki še niso rodile. Pred posegom je potrebno z različnimi preiskavami izključiti okužbe spolnih organov.  
 

Mehanizem delovanja

S pregledom literature je jasno, da so potrebne dodatne raziskave, ki bodo natančno potrdile mehanizem delovanja. Nekaj pa je povsem jasno: ta oblika kontracepcije preprečuje nosečnost. Pri že oplojenih jajčecih večina sredstev ne deluje. Nujna kontracepcija preprečuje, ali prestavi ovulacijo. Prav tako lahko prekine lutealno fazo menstrualnega cikla in ovira oploditev, ali onemogoči, da se oplojeno jajčece implantira v maternico. Prav tako lahko spremeni aktivnost jajcevodov, zato je možnost srečanja spermija in jajčeca redkejša.  
 

Stranski učinki

Po večini sredstev bo polovici ženskam slabo in bodo bruhale. Drugi možni stranski učinki so boleče dojke (mastalgia), glavobol, vrtoglavica, bolečina v trebuhu, motnje menstrualnega cikla (naslednja menstruacija bo zamujala, prehitevala, ali bila obilna). Resne zdravstvene težave, ki bi zahtevale nujno medicinsko pomoč, niso zabeležene.
 

Nujna kontracepcija in izvenmaternična nosečnost

Nekoliko raziskav kaže na manjše število ektopičnih nosečnosti, ki so nastale znotraj 20 mesecev po prejetju nujne kontracepcije. Razpoložljivi podatki ne dokazujejo, da nujna kontracepcija povečuje tveganje za nastanek ektopične nosečnosti. Kljub temu je potrebna pozornost saj že sami proizvajalci svarijo, da je potrebna previdnost še posebno pri ženskah, ki se pritožujejo nad bolečinami v trebuhu.  
 

Kaj narediti, če je potrebna nujna kontracepcija?

V kolikor nujne kontracepcije nimate doma je potrebno obiskati ginekologa, ki bo predpisal primerno sredstvo za nujno kontracepcijo. Priporočljivo je zaprositi za zdravila proti bruhanju. V primeru bilo kakšnega dvoma obiščite ginekologa, ali se z njim posvetujete po telefonu.  
 

 Lindberg CE. Emergency contraception for prevention of adolescent pregnancy. MCN Am J Matern Child Nurs. 2003 May-Jun;28(3):199-204.
 Nguyen L, Bianchi-Demicheli F, Ludicke F. Women’s knowledge and opinions of emergency contraception. Int J Gynaecol Obstet. 2003 Aug;82(2):229-30.
Pollack JS, Daley AM. Improve adolescents’ access to emergency contraception. Nurse Pract. 2003 Aug;28(8):11-23.
Raine T. Emergency contraception. the right questions? Obstet Gynecol. 2003 Jul;102(1):1-2.

 

Komentarji
Kategorija:   Kontracepcija, Novice
Naslednji prispevek

Leto boja proti kostno-mišični bolečini

junij 13, 2012 0