Prirojena razvojna motnja kolkov
Rainer Jure, 07.10.2010
Že dan ali dva po rojstvu otroka se opravi nujen ultrazvočni pregled kolkov. V tem obdobju se pojavi ena od treh najpogostejših nepravilnosti v razvoju sklepa kolka pri otrocih. Pri pravočasnem in zgodnjem odkritju razvojne displazije kolkov, ter ustrezni terapiji se motnja korigira brez nadaljnjih posledic.
Zakaj je nujen pregled kolkov?
Pri razvojni displaziji kolkov gre za nezadosten razvoj sklepne vdolbine in sklepne glavice, ki se lahko delno ali celotno nahaja izven sklepa. V primeru, da ta nepravilni položaj ne zdravimo je moteno delovanje kolka, s časom pa zaradi nezadostne oskrbe s krvjo preide v propadanje sklepne glavice. Korekcija je mogoča s posebnimi protezami, pravočasna terapija pa zagotavlja povsem normalen razvoj sklepa. Popolna dislokacija se pojavlja v razmerju 1,5 : 1000 novorojenčkov, delna pa v razmerju 9 : 1000 novorojenčkov.
Diagnoza
Dislokacijo kolka s kliničnim pregledom odkrije pediater. S posebnimi prijemi poskuša iztisniti glavico iz sklepa (Bartolowljev test) ali poriniti nazaj v vdolbino (Ortolanijev test). Pozitiven Ortolanijev test je zanesljiv pokazatelj izpahnjenega sklepa. Sum se najpogosteje potrdi pri pregledu dojenčka, ki na ravni podlagi leži na hrbtu s pritisnjeno medenico na podlogo, ter pri 90 stopinjskem zvijanju nogic v kolku. Če se pokaže krajša nogica, ali pa so obojestranske kožne gube nesimetrične se sum potrdi. V tem primeru je potreben ultrazvočni pregled kolkov, ki bo v popolnosti potrdil ali ovrgel sum displazije. Prvi dan ali dva so sklepne ovojnice ohlapne, zato se velik del nestabilnih kolkov po utrditvi sklepnih ovojnic in rasti sklepne čašice stabilizira, zato je potrebno diagnostični ultrazvok ponoviti po tretjem tednu življenja.
Kdaj ultrazvočni pregled?
Ultrazvok je zelo elegantna, zanesljiva in enostavna preiskava s katero se lahko določi stopnja izpahnjenega kolka. Potreben je pri otrocih, ki se jim s kliničnim pregledom postavi sum izpahnjenosti in otrokom, pri katerih so se pokazala naslednja tveganja:
• Dedna razvojna motnja kolkov
• Položaj otroka v maternici (porod z zadkom naprej)
• Deformacija vratu ali stopal
• Prvorojenke
• Večplodna nosečnost
• Oligahidramnion (pomanjkanje plodovne vode)
• Nedonošenost
Zdravljenje
Pri dojenčkih, ki jim je s kliničnim ali ultrazvočnim pregledom dokazana popolna ali delna displazija kolka, je potrebno ortopedsko zdravljenje. Izvaja se s posebnim ortopedskim pomagalom t.i. Pavlikovim jermenčkom (čeprav so na voljo tudi druge podobne proteze, vendar je ta najlažja za uporabo). Kolki se fiksirajo v razširjenem položaju nogic, nosi se 6-8 tednov oz. 10 -12 pri popolnem izpahu. Vsake dva tedna se prilagodijo otroški rasti, kontrola pravilnega položaja pa se zagotavlja z ultrazvočnimi pregledi.
V nekaterih primerih pa je uporaba ortopedskih pripomočkov (Pavlikova opornica) kontradiktorna: pri dojenčkih starejših od osmih mesecev je nemogoče kolk vstaviti v pravilno lego. Široko povijanje, ki se priporoča v prvih tednih dokler se sklepi ne učvrstijo, pri delnem in popolnem izpahu, ponavadi ni dovolj. Pri zgodnji diagnozi in pravočasni terapiji se motnja korigira brez posledic. Terapija, ki se prične šele po prvem letu starosti se nikoli ne kaže z normalnim delovanjem in položajem sklepa. Starejši je otrok manjša je verjetnost uspešnega neoperativnega zdravljenja. Po tretjem letu starosti zahteva operativni poseg vsaka korekcija sklepa.
Preberite še:
Ocena članka:
0%