Rh faktor v nosečnosti

Štiri krvne skupine dva Rh faktorja

Človeško kri uvrščamo v štiri krvne skupine: A, B, AB in O. Krvne skupine so določene z antigenom, ki se nahaja na površini rdečih krvničk, tako da imajo osebe krvne skupine A na svojih eritrocitih antigen A, ljudje krvne skupine B antigen B, ljudje s krvno skupino AB imajo oba antigena, ljudje krvne skupine 0 pa na eritrocitih nimajo antigenov. V krvi pa obstaja še en protein, ki je prisoten pri približno 85% ljudi, imenovan Rh faktor (Rhesus faktor). Prisotnost antigena označujemo z Rh+ (Rh pozitiven), odsotnost antigena z Rh- (Rh negativen).

Rh negativen in potencialne težave

Če je ženska Rh negativna in oče otroka Rh pozitiven, obstaja velika verjetnost, da bo tudi otrok Rh pozitiven, kar pa lahko povzroči določene probleme tako za zdravje otroka, kot zdravje matere.

Ko otrokov Rh pozitiven antigen vstopi v krvni obtok matere, njen imunski sistem antigen spozna kot tujek, njen obrambni sistem pa sproži ustvarjanje protiteles. Ženske pa so lahko Rh+ izpostavljene tudi v primeru transfuzij ob ektopičnih nosečnostih in splavih.

Kdaj Rh faktor vpliva na plod

Vplivu Rh faktorja so najbolj izpostavljeni Rh+ otroci mater z Rh- antigenom, ki so noseče drugič ali tretjič. Materina Rh negativna protitelesa kot tujek prepoznajo prisotnost Rh beljakovin na površini plodovih krvnih celic, ter pripravijo napad na njegove krvne celice. Napad protiteles lahko povzroči otekanje in razpok plodovih rdečih krvničk. Bolezen imenujemo hemolitična bolezen ploda.

Zdravljenje

V zgodovini je bil Rh negativen faktor matere pogosto usoden, v moderni medicini pa je Rh inkompatibilnost moč preprečiti oz. zdraviti. Imunski odziv preprečimo z injiciranjem imunoglobulina anti-D. Injiciranje Ig anti-D prepreči primarno imunizacijo, kadar je razmerja med protitelesi in eretrociti vsaj 20 – 25 μg protiteles/ml eritrocitov. Pri manjšem razmerju pride do imunizacije.

Že prva nosečnost z Rh+ plodom sproži primarno imunizacijo pri 17% Rh- žensk, če niso deležne imunoprofilakse. Z doslednim izvajanjem imunoprofilakse po porodu še vedno imunizira 1,6 – 1,9% Rh- žensk. Vzrok za neuspeh preprečevanja imunizacije Rh je bodisi v premajhnem odmerku Ig anti-D bodisi prepozen vnos Ig anti-D. Slednje lahko preprečimo z doslednim injiciranjem Ig anti-D v 28. tednu nosečnosti, kar imenujemo predporodna imunoprofilaksa. Po njeni uvedbi se je pojavnost imunizacij znižala na 0,1% Rh negativnih žensk.

Dojenček

Zlatenica se lahko pojavi dan po rojstvu, vrh pa lahko doseže šele po dveh tednih. Anemija se pojavi pozno, hemoglobin je potrebno testirati še po šestih tednih. V diferencialni diagnozi hiperbilirubinemije je treba upoštevati nedonošenost, sepso in krvavitev.