Sterilizacija
Rainer Jure, 02.10.2008
Kljub napredku v medicini, farmaciji in genetiki še vedno najučinkovitejšo obliko ženske kontracepcije predstavlja operativna sterilizacija, ki se največkrat opravi po končanem planiranju družine. Obstajajo moralni zadržki tako v zdravniški, kot v sodniški praksi (prisilna sterilizacija pri deklicah z Downovim sindromom). Poseg je s pravnega vidika nekazniv, seveda v kolikor obstaja soglasje obeh partnerjev, oziroma obstaja medicinska in socialno-medicinska indikacija.
Kako se opravi sterilizacija?
Sterilizacija se lahko izvede v nadaljevanju že začetega posega npr. po porodu, carskem rezu, splavu, ali spontanemu splavu, ter neodvisno od nosečnosti. Poseg se izvede z resekcijo (odstranitev jajčnikov) ali ligaturo (podvezovanjem) jajcevodov, vstavitvijo silastičnega prstana ali sponke na jajcevod, bipolarno elektrkoagulacijo ali termokoagulacijo jajcevodov, oziroma s histerskopijo po poti koagulacije intersticijskih delov jajcevoda s pomočjo koagulacijske sonde.
Morebitne težave
Odvisno od postopka se koristi abdominalna pot (laparoskopija, mini-laparotomija), vaginalna pot (kolpoceliotomija) ali skozi maternico (histeroskopija). Najpogostejše težave, ki so sicer zelo redke, postanejo vidne v obliki krvavitve ali poškodbe črevesja (laparoskopska metoda), njihova pogostost pa se ocenjuje na 1%.
Učinkovitost sterilizacije
Odstotek neučinkovitosti je odvisen od metode po kateri je bil opravljen poseg in znaša od 1-6/ 1000 sterilizacij. Pri tem se pogosteje pojavlja izvenmaternična nosečnost (nosečnost v jajcevodu), kot maternična nosečnost. Do nosečnosti najpogosteje pride zaradi spontane rekanalizacije, ter tvorjenja fistul jajcevoda in ne zaradi napačno izvedenega posega.
Vplivi na psiho in telo
Dokončna izguba plodnosti s sterilizacijo lahko pusti dolgotrajne psihične motnje, še posebej, če je bila odločitev prehitra in prinesena iz emotivnih in ne racionalnih razlogov brez temeljitega premisleka. Psihične motnje so pojavijo pogosteje, če se poseg izvede takoj po porodu. Prav zaradi psihičnega dejavnika se po opravljeni sterilizaciji, 2% žensk odloči za refertilizacijo, ponovna vzpostavitev prehodnosti jajcevodov. Operacija, s katero dosežemo refertilizacijo, je odvisna od metode sterilizacije in se izvede z mikrokirurškimi metodami, ki so uspešne v 60 – 80%.
Literatura:
1. Kuhn H. Jung-Hoffmann C. Kontrazeption. Ferdinand Enke Verlag Stuttgart
2. Neulen J. Kontrazeption: Welche Methoden stehen zur Verfügung? Frauenarzt
3. ACOG practice bulletin Nr 46. Vorteile und Risiken der Sterilisation. Frauenarzt
Ocena članka:
0%