Wednesday, December 11, 2019
[Total: 4    Average: 3/5]

Vakuumski ekstraktor je naprava, ki deluje na način podtlaka na otroški glavici in poskrbi za njegovo ekstrakcijo. Prav tako kot pri forceps metodi se tudi pri vakuumskemu porodu nadomesti šibkejše porodne popadke. Prednost uporabe vakuumskega ekstraktorja je, da se z njegovo uporabo ne poveča obseg porodnega objekta, oz. rotacija otroške glavice ni potrebna.

Zgodovina

Prvi poskus uporabe podtlaka v porodništvu sega v leto 1705 (de Jong). Od takrat so številni avtorji nudili svoje tehnične rešitve in konstrukcije najbolj primerne naprave. Pomemben doprinos pri razvoju vakuumskega ekstraktorja je leta 1952 dal Hrvat Finderle, ki je skonstruiral svoj ekstraktor. Široka uporaba se je pričela šele z dovršenim Malmstromovim vakuum ekstraktorjem.

Kako deluje?

Vakuumski ekstraktor sestavlja: vakuumska ponvica (včasih je bila kovinska, sedaj je v uporabi gumijasta), kovinska verižica (poteka po cevi za sukcijo), gumijaste cevi, kovinski nastavki in ročna ali električna črpalka za proizvajanje podtlaka. Ponvica je na voljo z različnimi premeri odprtine: 30, 40 in 50 mm.

Kdaj se izvede vakuumski porod?

Število vaginalno operativnih (forbces, vakuum) porodnih posegov se znižuje, povečuje pa se število opravljenih carskih rezov. Strah pred vakuumskim porodom je povsem odveč, zato v primerih ko indikacije ne kažejo na carski rez, carski rez ni potreben.

Načeloma se vakuumski ekstraktor uporablja samo v drugi porodni dobi. Proti koncu prve porodne dobe lahko v izjemnih primerih (ko bi preteklo preveč časa do carskega reza in se otrokovo stanje hitro poslabšuje) vakuumsko ekstrakcijo izvede izkušen perinatolog – porodničar.

Indikacije so:

•    Zastoj v napredovanju poroda
•    Relativno velik plod, temenska vstava, obratna rotacija glave, ozek medenični izhod, sekundarna slabost popadkov, materina nemoč pri pritiskanju.
•    Materine komplikacije: kardiovaskularne bolezni, grozeča abrupcija očesne mrežnice, abrupcija posteljice, izčrpanost, preeeklmapsija.
•    Fetalni distres, predvsem kadar predvidevamo, da bo spontan porod trajal predolgo in da bi lahko pri porodu prišlo do večjega pomanjkanja kisika

Postopek, na kratko

Ponvica se postavi na glavo otroka, pri tem pa je pomembno, da ne zajamemo vaginalne stene ali materničnega vratu. Z uporabo električne črpalke počasi dosežemo podtlak nekje okoli 0,8 atmosfere. V sožitju s porodnimi popadki imitiramo mehanizem normalnega naravnega poroda in počasi izvlečemo plod. Postopek se izvaja ob spraznjenem mehurju, pri trakciji se izvede epiziotomija. Vakuumski ekstraktor se postavlja tudi na predležeči zadek, pri čemer je potrebno paziti, da ne poškodujemo plodovih genitalij. Pri vleku moramo biti veliko bolj previdni.

Zapleti in nepravilnosti

Slabo vakuumsko ekstrakcijo lahko pripišemo slabi indikaciji za vakuumsko ekstrakcijo, spet druge lahko pripišemo manj izkušenim izvajalcem. Poškodbe porodnega kanala so seveda mogoče, so pa veliko redkejše kot pri forceps metodi.

Pri dojenčku so otekline in odrgnine na mestu pritrjene ponvice povsem normalen stranski pojav postopka. Redke rotacije ponvice med samim postopkom lahko povzročijo hematome, ki so včasih obsežni in pri otroku zahtevajo transfuzijo. Vseh intrakranialnih krvavitev pa ne smemo neposredno pripisati postopku, ampak bolj grobi uporabi vakuumskega ekstraktorja pri nezrelih in asfiktičnih plodih.

Najpogostejše napake med samim postopkom:

•    Nepravilno nameščena ponvica; če ni nameščena pravokotno na smer vleka, kmalu zdrsne z glavice.
•    Prekmalu naredimo epiziotomijo
•    Vlek preveč navzgor v simifizo
•    S preveč sunkoviti vleki se lahko poškoduje otroška glavica. Ponvica zareže v kožo in povzroči hematome in zdrs ponvice z ranitvijo kože.
•    Spremenjena drža glavice spremeni kot nastavitve ponvice in smeri vleka, zato lahko ponvica pri močnejšem vleku zdrsne
•    Premočni vleki ob dobri pritrditvi ponvice
•    Predolga sukcija na glavici (sukcija osem minut, trakcija 12 minut)

http://youtu.be/qjLvCcWazzU

Reference:

1.    Technical Bulletin #196, Operative Vaginal Delivery (August,1994), ACOG.
2.    The 4th edition of Guidelines for Perinatal Care (1997), American Academy of Pediatrics and ACOG.
3.    Paluska SA. Vacuum-assisted vaginal delivery. Am Fam Physician 55:2197-2203, 1997.
4.    Bofill, JA., et al. A randomized prospective trial of the obstetric forceps versus the M-cup vacuum extractor. Am J Obstet & Gynecol 175(5): 1325-1330, 1996.
5.    Vacca A. Birth by vacuum extraction: neonatal outcome. J Paediatr Child Health 32:204-06, 1996.
6.    Chadwick LM, Pemberton PJ, Kurinczuk JJ. Neonatal subgleal haematoma: associated risk factors, complications and outcome. J Paediatr Child Health 32:228-232, 1996.
7.    ** Cavlovich Faye E. Subgaleal Hemorrhage in the Neonate. Journal of Obstetric Gynecologic & Neonatal Nursing; Principles & Practice. Volume 24, No.5 :397-404, February, 1994.
8.    Smith, SA., et al. Subgaleal Hematoma: The Need for Increased Awareness of Risk. J Fam Pract. V41, No.6: 569-574, December,1995.
9.    Perrin RG, Rutka JT, Drake JM, et al. Management and outcomes of posterior fossa subdural hematomas in neonates. Neurosurgery 40:1190-1200, 1997.

Preberite še:

Porod s kleščami – forceps metoda

Embolija s plodovnico

Prezgodnji porod

Carski rez

Porod v vodi

Vse o porodu v vodi

Epiziotomija

Poporodne krvavitve

Distocija – težak porod

Komentarji
Kategorija:   Nosečnost, Porod
Naslednji prispevek

Romunka pri 72-tih drugič mama?

junij 13, 2012 0