dojenček > razvoj dojenčka

Zakaj nas dojenček prebuja?

Rojstvo otroka, eden izmed najbolj veselih dogodkov v naše življenju, je končno za nami, zdaj pa nas poleg ostalih skrbi grize, kdaj bo naš dojenček prespal vso noč. Kljub najboljšim namenom, pa so mogoče prav ti odgovorni za otrokovo prebujanje.

Piše: bambino.si


Velikokrat pa otroku spanje skozi vso noč preprečimo sami. Želja da bi dojenček prespal celotno noč lahko v podzavesti prebudi lastna čustva, ki nas oddaljujejo od spodbujanja pozitivnih sprememb spalnih navad otrok. Kako obvladati občutke in čustva, ter otroku zagotoviti boljši spanec?

Ali mora otrok res prespati vso noč?

Včasih smo verjeli, da dojenček celo noč prespi nekje pri dveh mesecih starosti. Številne raziskave pa kažejo, da je to prej izjema kot pravilo. Seveda dva meseca neprestanega nočnega prebujanje, vsaj pri mlajših ljudeh ne vodita v kronično utrujenost, vendar se lahko nočna 'zabava' nadaljuje, res da v redkih ekstremnih primerih, tudi do drugega, leta starosti. Takrat pa so izhodišča že povsem drugačna.

Seveda je potrebno najprej poiskati vzrok, ki pri otroku povzroča probleme s spanjem. Je to otrokova rutina, je to naša vzgoja, ali pa je motnja zgolj v glavah ljudi? Če je motnja prehuda in resnično moteča za vas in vašo družino, potem ste zagotovo pripravljeni v dnevno rutino vpeljati nekaj prepotrebnih sprememb. V kolikor pa na spremembe niste pripravljeni pa boste zgolj zamahnili z roko in dejali nekaj v smislu, pač že mora biti tako.

Očitno moteče je malčkovo prebujanje na vsako uro ali dve, če se zbuja zgolj enkrat ali dvakrat na noč pa je pomembno, da natančno določimo moteč vzorec, ter določimo realen cilj. Pri ocenjevanju vpliva na naše življenja bodimo objektivni.

Odgovorimo si na sledeča vprašanja:

·         Sem se na razmere navadil/la ali me ujezijo in razočarajo?

·         Ali otrokov nočni nemir negativno vpliva na partnerski odnos, službo in interakcijo z drugimi ljudmi?

·         Ali je otrok zdrav, srečen in na videz spočit?

·         Sem srečen/na zdrav/va in spočit/ta?

Ko si bomo odgovorili na vprašanja bomo imeli boljši vpogled ne samo na dogajanje v zvezi z otrokovimi spalnimi navadami, ampak tudi v zagotavljanju motiviranosti za uvajanje novih sprememb.

Ste pripravljeni na spremembe?

Iskren pogled vase vam lahko postreže z resničnim presenečenjem. Mogoče ugotovite, da vas nočno prebujanje v tišini umirja. Pogled na zvezde ali luno, božanje puhastih laskov vašega zaklada in mehke otroške kože, vas mogoče potegne v razmišljanje: »Všeč mi je!« Rad/a imam te trenutke in ne zamenjam jih za nič na svetu. Prav lahko se zgodi, da vas sprememba otrokovih spalnih navad sploh ne zanima. Morda se boste zazrli v lastne občutke in pravzaprav ugotovili, da vam trenutno stanje odgovarja.

Preverjanje

Z vsakim prebujanjem vedno preverimo ali je z otrokom vse v najboljšem redu. Je lačen, odkrit, ga zebe ali mu je prevroče. Rutina se 'naloži' v našo podzavest, ki nam ob določeni uri avtomatično signalizira, da je čas za preverjanje otroka.

Tudi, če otrok spi v zakonski postelji boste ugotovili, da ste se skozi noč navadili preverjati njegovo stanje, tudi v primeru da otrok spi več ur skupaj. Preverjanje pa je običajna skrbi spodbujena na podlagi naravnih instinktov za zaščito otroka. Navajanje na novo rutino recimo spanja skozi vso noč lahko traja kar časa, tudi v primeri, da otrok prespi celotno noč. Pomiritev z varnim spanjem otroka je prvi korak, ki nam bo pomagal noč prespati v enem kosu.

Spremembe

Nekega dne se bo zgodil preskok in dojenček bo prespal celotno noč. Prvi takšen dogodek se ponavadi spremeni v vsakodnevno rutino, slaba stran je, da se lahko zgodi šele pri otrokovih dveh letih, morda celo več. Sami se odločite ali vam stanje odgovarja, ali pa se boste odločili rahlo poseči v proces sprememb.

Spremembe pa zahtevajo veliko napora, truda in energije. Pomanjkanje spanca pogosto botruje nadaljevanju že ustaljenih praks, ter zelo redko pogojuje poskusom nečesa novega. Z drugimi besedami, ko se dojenček v eni noči zbudi že petič, ga na najlažji način umirimo z dudo, kot pa s poskusom nečesa novega.

Zgoraj omenjeno bodo razumeli zgolj starši z resničnim deficitom spanca. Drugi bi lahko mirno svetovali: »Če vam ne pomaga, zakaj bi se trudili z nečim novim?«

Vsako nenadno nočno prebujanje v možganih povzročajo 'megleno stanje'. Mnogokrat se zgodi, da prebujanje vodi v nespečnost, saj so ponovne sladke sanje pogosto misija nemogoče. Spremembe načrtov in idej pa zahtevajo veliko napora. Prevzemanje odgovornosti do sprememb pa je prvi korak, ki bo zagotavljal spanje otroka skozi vso noč. 

Sorodni tagi
Sorodni članki
Komentarji