Značilnosti spermiograma
Rainer Jure, 18.01.2009
Spermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko raziskavo plodnosti moškega. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je mejo zadovoljivega spermiograma postavila pri 20 milijonih spermijev na ml, od katerih mora biti najmanj 40% progresivno gibljivih in več kot 30% spermijev mora imeti pravilne morfološke karakteristike (videz). Jasna definicija spermiograma, ki bi kazala na plodnega ali neplodnega moškega še ni postavljena.
Prav zaradi tega je skupina znanstvenikov iz New Yorka, Rochestra, Bostona, Houstona in Birminghama preučevala dva vzorca semenske tekočine 765 moških iz neplodnih zakonov, kot tudi 696 moških iz zakonov z otroci. Ženski faktor neplodnosti je bil izključen. Preiskovali so morfologijo (videz), motiliteto (gibljivost) in koncentracijo (število) spermijev.
Rezultati preiskave kažejo, da noben moški, s številom spermijev nižjim od 13,5 milijonov/ml, gibljivostjo nižjo od 32%, ter z manj kot 9% spermijev normalnega videza, ni imel otrok. Moški, s število spermijev višjo od 48 milijonov/ml, gibljivostjo višjo od 63% in z več kot 12% spermijev normalnega videza, so imeli otroke, oz. so bili v tej raziskavi uvrščeni med plodne moške. Vrednosti, ki se nahajajo znotraj teh mej (siva cona), označujejo neopredeljeno plodnost: tu najdemo tako plodne kot neplodne moške.
Mejne vrednosti števila, gibljivosti in morfoloških značilnosti spermijev, koristijo pri kvalifikaciji plodnosti: ohranjena plodnost (»fertile«), zmanjšana plodnost (»subfertile«), ali neopredeljena plodnost (»indeterminate fertility«). Najpomembnejši faktor pri diagnostiki plodnosti je odstotek spermijev z normalnimi morfološkimi značilnostmi. Čeprav preiskava semenske tekočine pomaga pri določanju plodnosti moškega, samo ena ne predstavlja natančne diagnoze. Spermiogram, še posebej samo ena preiskava, ne da osnove s katero bi lahko postavili diagnozo neplodnosti.
Ocena članka:
0%