Nekategorizirano
Alen si želi letalo,
tako rdeče, čisto malo.
Z njim po travniku bi tekal,
če kdo mu vzame ga, bo vekal.
Spustil bi ga med oblake,
tja med ptice, sončne žarke.
Ponosno bi za njim kričal,
in veselo se smejal.
V mislih bi na njem sedel,
same lepe pesmi pel.
Slišali bi ga prav vsi,
prav gotovo tudi mi.
Pilot bom Alen se odloči
in ob tem v zrak poskoči.
A si slišal dragi oči,
od ponosa nikar ne joči.