Wednesday, July 24, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

Razlike med neželjenimi reakcijami po hrani

 
Alergija je le ena izmed neželjenih reakcij po hrani. Neželjene reakcije po hrani lahko razdelimo v dve skupini: toksične in netoksične reakcije. Toksične reakcije se pojavijo pri vsakem, ki zaužije hrano, okuženo z bakterijami in toksini. Primer toksične reakcije je zastrupitev s sladoledom ali slaščicami, ki vsebujejo eksotoksin, ki ga izločajo mikroorganizmi iz rodu Staphylococcus. Netoksične reakcije se pojavijo samo pri preobčutljivih osebah in so lahko nealergijske ali alergijske. Primer nealergijske reakcije je pomanjkanje nekaterih encimov, kar se lahko kaže kot neželjena reakcija po hrani. Osebe z galaktozemijo imajo dedno pomanjkanje encima, ki je nujno potreben za razgradnjo mlečnega sladkorja. Posledica je huda neželjena reakcija po zaužitju mleka. Neželjene reakcije po hrani so lahko povezane tudi z zdravljenjem z nekaterimi zdravili. Bolniki, ki prejemajo nekatera zdravila za zdravljenje depresije, ne smejo uživati živil, ki vsebujejo velike količine aminokisline tiramina (siri s plemenito plesnijo, nekatera vina), saj utegnejo sicer doživeti zelo neprijetne reakcije po hrani.

Alergijske reakcije po hrani oziroma alergija na hrano

Alergija na hrano je oblika reakcije po hrani, ki je povzročena prek imunskih mehanizmov. Razdelimo jo lahko na reakcije, ki jih posredujejo protitelesa imenovana IgE, ki so najpogostejše, in reakcije, ki jih ne posredujejo protitelesa IgE.
Alergijske reakcije, ki jih posredujejo protitelesa IgE so lahko življenjsko nevarne ali pa prizadenejo le določen organ. Najpogosteje prizadenejo kožo (koprivnica, angioedem, atopijski dermatitis), dihala (astma, alergijski rinitis), prebavila (krči, slabost, bruhanje, driska) in ustno votlino (pekoč ali srbeč občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba in žrela). Alergijske reakcije, ki jih ne posredujejo protitelesa IgE, se kažejo kot alergijski eozinofilni gastroenteritis, alergijski enterokolitis, enteropatija, pljučna hemosideroza ali dermatitis herpetiformis. Postavitev diagnoze teh bolezni je zelo zahtevna.
Alergija na hrano se lahko razvije pri katerikoli starosti, najpogostejša pa je v otroštvu. V starosti do 3 let ima alergijo na hrano od 6 do 8% otrok, med odraslimi pa ne več kot od 1 do 2%.

Vrste hrane, ki najpogosteje povzročajo alergijske reakcije

V otroštvu so najpogostejše alergijske reakcije na kravje mleko, kokošja jajca, žitarice, arašide, koščičasto sadje, bele ribe in morske sadeže ter kakav. Večino alergij na hrano otroci v šolski in mladostniški dobi sčasoma prerastejo. Alergije na arašide, kivi, bele ribe in morske sadeže so trdovratnejše in se lahko nadaljujejo tudi v odraslo dobo. Ta živila, četudi v majhnih količinah kot dodatek jedem, so najpomembnejši vzrok težjih alergijskih reakcij.

Možne so tudi navzkrižne alergije. Pri bolnikih, alergičnih na pelod breze, se pogosto razvijejo alergijske reakcije po zaužitju surovih jabolk, korenja, zelene in kivija. Alergija na mehkužce pa se običajno pojavi pri ljudeh, ki so alergični na pršico.
Alergije na hrano se lahko prelevijo v katero od drugih oblik alergije kot sta astma in alergijski rinitis.

Kako ugotovimo alergijo na hrano?

Diagnoza temelji predvsem na podatkih, ki jih da bolnik. Bolniki ali starši otroka namreč pogosto opazijo povezavo med znaki bolezni in zaužitjem določene vrste hrane. Bolniki nato vodijo dnevnik o zaužiti hrani in simptomih. Posreden dokaz alergije na določeno hrano se doseže z izključitveno dieto, ko z izključitvijo določene hrane simptomi izginejo. Alergijo se lahko določi tudi s kožnimi testi in določanjem specifičnih protiteles IgE. Najzanesljivejši test je provokacijski test, ko bolnik zaužije osumljeno hrano, zdravnik pa spremlja morebiten pojav alergijskih simptomov.

Zdravljenje alergije na hrano

Zdravljenje alergije na hrano temelji na izključitveni dieti, kar pomeni popolno izogibanje hrani, ki bolniku škodi. Pomembno je, da se bolniki znajo izogniti hrani, v kateri se skrivajo alergogena zdravila (npr. jajca v testeninah, arašidovo maslo v slaščicah, jajca ali soja v živilih, ki vsebujejo lecitin). Če obstaja tveganje za ponovne hude alergijske reakcije, mora imeti bolnik pri sebi samodejni adrenalinski injektor in hitro delujoči antihistaminik.

Vir: pliva 

Komentarji
Kategorija:   Novice, Zdravje
Naslednji prispevek

Razvijte zdrave prehranjevalne navade

junij 13, 2012 0