Alfa talasemija

Zmanjšana ali odsotna sinteza alfa globinske verige preprečuje dovod kisika do celic. Za alfa talasemijo je značilna slabokrvnost (anemija – pomanjkanje rdečih krvničk), ki povzroča bledost, slabost, utrujenost in nekatere resnejše zaplete.

Splošno

Težave lahko povzročita dve vrste alfa-talasemije: hujša oblika je znana pod imenom Hb Bartov sindrom, blažja oblika se imenuje HbH bolezen.

Pri Hb Bartovem sindromu se generalizirani edemi po telesu pojavijo že v prenatalni diagnostiki, prav tako s značilni plevralni in perikardialni izlivi, huda hipokromna anemija, ter odsotnost združljivosti ABO ali Rh faktorja krvnih skupin. Klinične značilnosti vključujejo: hepatosplenomegalijo (povečana vranica in jetra), ekstramedularno eritrpoezo, hidrocefalijo, srčne in urogenitalne malformacije. Kot posledica resnih zdravstvenih težav, večina dojenčkov umre že v neonatalnem obdobju. V nosečnosti povzroči resne zaplete kot so bolezni visokega krvnega tlaka v nosečnosti, prezgodnji porod in nenormalne vaginalne krvavitve.

HbH alfa talasemija pa povzroča blago anemijo, hepatosplenomegalijo, porumenelost beločnice in kože. Pri nekaterih posameznikih se pojavijo spremembe pri razvoju oblike zgornje čeljusti, ter nenavaden videz čela. Simptomi se ponavadi pojavijo v zgodnjem otroštvu, bolezen pa ne vpliva na življenjsko dobo.

Pojavnost

 Alfa talasemija je dokaj pogosta krvna bolezen. Oba podtipa bolezni se pogosteje pojavita pri novorojenčkih v Jugovzhodni Aziji, sredozemskih državah, Severni Afriki, Bližnjem vzhodu, Indiji in Srednji Aziji.

Vzrok

Bolezen nastane kot posledica zmanjšane ali odsotne sinteza alfa globinske verige, ki vključuje HBA1 in HBA2 gene. Oba gena sta odgovorna za proizvodnjo proteina imenovanega alfa-globulin, ki je podenota hemoglobina.

V vsaki celici imamo dve kopiji HBA1 in dve kopiji HBA2 gena. Vsaka kopija se imenuje alel. Eno kopijo smo podedovali od matere, drugo podedujemo po očetu, torej vsaka naša celica vsebuje štiri alele, ki proizvajajo alfa-globulin. Drugačni tipi alfa talasemije so posledica odsotnosti ene izmed teh alelov.

Hb Bartov sindrom je najhujša oblika talasemije, zanjo je značilna odsotnost vseh štirih alfa globinskih alelov. Za HbH bolezen pa je značilna izguba treh od štirih alelov. V obeh pogojih pomanjkanje alfa globina preprečuje proizvodnjo normalnega hemoglobina. Namesto običajnega hemoglobina, rdeča telesca proizvajajo nenormalne oblike hemoglobina imenovanega Bart (Hb Bart) ali hemoglobin H (HBH). Mutirane oblike hemoglobina nimajo sposobnosti učinkovitega prenosa do telesnih tkiv. Spremenjene molekule povzročajo slabokrvnost in druge resne zdravstvene zaplete, povezane z alfa talasemijo.

Alfa talasemijo pa povzročate še dve manjši motnji proizvodnje alfa-globina. Ker krvne celice še vedno proizvajajo nekaj hemoglobina, te motnje povzročajo zelo malo resnih zdravstvenih zapletov. S to motnjo povezujemo odsotnost dveh ali enega alela. Pri teh se simptomi alfa talasemije pojavijo zelo redko.

Dedovanje

Genetika dedovanja alfa talasemije je zelo zapletena. Vsak posameznik od vsakega starša dobi dva alela alfa-globina. Če pri obeh starših manjka vsaj en alel, se pri njihovim otrocih pojavi možnost vseh oblik alfa talasemije. Tveganje pa ni odvisno zgolj od manjkajočega alela, temveč tudi od vpliva kombinacije HBA1 in HBA2 gena.

Zdravljenje

Hb Bartova alfa talasemija ja usodna, ustreznega zdravljenja še ne poznamo.

HbH alfa talasemijo se zdravi z občasno infuzijo rdečih krvničk. Zelo redko se infuzija nudi tudi hudo anemičnim pacientom, pri katerih stanje vpliva na delovanje srca in ekspanzijo eritroidnih celic, stanja ki povzročata hude okvare skeleta in ekstramedularno eritropoezo.

Preventiva primarne oblike: prenatalna diagnostika in v primeru Hb Bartove alfa talasemije obvezna predčasna prekinitev nosečnosti.

Sekundarna preventiva: spremljanje pacientov z namenom preprečevanja hemolitičnih aplastičnih zapletov med febrilnimi epizodami.

Nadzor – hematološki pregled vsake šest do dvanajst mesecev. Vsake šest do dvanajst mesecev obisk razvojne ambulante in spremljanje rast, ter razvoj otroka. Spremljanje preobremenitve z železom, koncentracije feritina in periodično merjenje koncentracije železa v jetrih.

Zdravila, ki se jim je potrebno izogniti: izogibati se je potrebno zdravilom, ki povečujejo vsebnost železa v krvi, sulfonamidom in nekaterim antimalarikom.

Nosečnice s HbH boleznijo: nosečnice so izpostavljene anemiji, preeklampsiji, kongestivnem srčnem popuščanju in višjemu tveganju spontanega splava.

Reference:

  1.  Chui DH, Fucharoen S, Chan V. Hemoglobin H disease: not necessarily a benign disorder. Blood. 2003 Feb 1;101(3):791-800. Epub 2002 Sep 12. Review. PubMed citationThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

  2.  Chui DH. Alpha-thalassemia: Hb H disease and Hb Barts hydrops fetalis. Ann N Y Acad Sci. 2005;1054:25-32. Review. PubMed citationThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

    Gene Review: Alpha-ThalassemiaThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

3.  Higgs DR, Weatherall DJ. The alpha thalassaemias. Cell Mol Life Sci. 2009 Apr;66(7):1154-62. doi: 10.1007/s00018-008-8529-9. Review. PubMed citationThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

 4. Leung WC, Leung KY, Lau ET, Tang MH, Chan V. Alpha-thalassaemia. Semin Fetal Neonatal Med. 2008 Aug;13(4):215-22. doi: 10.1016/j.siny.2008.02.006. Epub 2008 Apr 10. Review. PubMed citationThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

 5. Urbinati F, Madigan C, Malik P. Pathophysiology and therapy for haemoglobinopathies. Part II: thalassaemias. Expert Rev Mol Med. 2006 May 9;8(10):1-26. Review. PubMed citationThis link leads to a site outside Genetics Home Reference.

6. ACOG Committee on Obstetrics; ACOG Practice Bulletin No. 78: hemoglobinopathies in pregnancy. Obstet Gynecol. 2007;109:229–37. [PubMed]

7. Fucharoen S, Viprakasit V. Hb H disease: clinical course and disease modifiers. Available online. 2009. Accessed 6-17-14.