Breme duševnih bolezni pri ženskah v rodni dobi

Poleg bioloških razlik na razlike v duševnem zdravju med spoloma vplivajo tudi družbeni dejavniki, kot so socialni položaj, finančni položaj, diskriminacija in izpostavljenost nasilju.
 

Breme duševnih motenj v rodni dobi žensk v Sloveniji

Skupni imenovalec teh dejavnikov tveganja je stres, ki ga ženske doživljajo pogosteje kot moški. V rodni dobi pogosto zaznava stres okoli 30 odstotkov žensk. Svojega izbranega zdravnika zaradi duševnih motenj obišče vsaj enkrat letno več kot 5 odstotkov žensk v rodni dobi (15–49 let), najpogosteje zaradi depresije, anksioznosti in odziva na stres. Primerov, ko potrebujejo ženske v rodni dobi zaradi duševnih motenj zdravljenje v bolnišnici, je približno desetkrat manj, so pa te obravnave najdaljše od vseh. Med najpogostejšimi vzroki za zdravljenje v bolnišnici so poleg že navedenih še shizofrenija, zlorabe psihoaktivnih snovi, alkohola in motnje hranjenja. Čeprav v Sloveniji število samomorov upada, smo zaradi tega vzroka v zadnjih letih v povprečju še vedno izgubili 33 žensk v celotni rodni dobi letno, od tega 14 starih od 20 do 39 let, kar predstavlja 15 odstotkov vseh smrti v tej starosti.
 

Duševno zdravje v kontekstu reproduktivnega zdravja

Duševno in reproduktivno zdravje se v rodni dobi prepletata ob različnih situacijah, od načrtovanja družine, prek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja vse do menopavze. Vpliv na duševno zdravje imajo tudi številni dogodki, denimo nenačrtovana nosečnost, zapleti v nosečnosti, kot sta spontani splav ali mrtvorojeni otrok, neplodnosti, bolezni spolnih organov in podobno. Žal pa je povezava med duševnim in reproduktivnim zdravjem žensk premalo poznana in priznana tako med zdravstvenimi delavci kot v celotni družbi.
 

Duševno zdravje in obolevnost v obporodnem obdobju

Dokazano je, da duševno zdravje pomembno vpliva na potek nosečnosti, poroda in kasnejši razvoj otroka. Kljub prepričanju, da so ženske med nosečnostjo bolj zdrave, je bilo ugotovljeno, da je pogostost depresivnih simptomov in anksioznosti med nosečimi in ne nosečimi ženskami primerljiva. Pri nosečnicah z duševnimi motnjami je bilo ugotovljeno povečano tveganje za slabši izid nosečnosti, čeprav je težko oceniti, kakšen je neposredni vpliv duševnih motenj, saj so dejavniki tveganja, ki vplivajo na večjo pojavnost duševnih motenj, tudi sicer povezani s slabšimi reproduktivnim zdravjem.
 
V poporodnem obdobju so najpogostejše duševne motnje poporodna otožnost, poporodna depresija in poporodna psihoza. Poporodna otožnost je običajno blaga motnja, ki se pojavi v prvih dneh po porodu in spontano mine. Prizadene okoli 80 odstotkov porodnic, za Slovenijo bi to pomenilo, da ima izkušnjo s poporodno otožnostjo več kot 17 tisoč žensk letno. Poporodna depresija prizadene od 10 do 15 % porodnic v prvem letu po porodu, najpogosteje se pojavi nekaj tednov po porodu. Za Slovenijo bi to pomenilo, da poporodno depresijo doživi med 2100 in 3200 žensk letno. Nezdravljena ali slabo zdravljena poporodna depresija lahko pomeni začetek ponavljajoče se in kronične depresivne motnje. Najbolj dramatična duševna motnja je poporodna psihoza, ki se običajno pojavi v prvem mesecu po porodu. Je relativno redka, pojavlja se pri eni do dveh na 1000 porodnic; za Slovenijo to pomeni 21–43 bolnic letno.

Samomor v razvitih državah spada med najpomembnejše vzroke maternalne umrljivosti. Včasih je veljalo, da naj bi navezanost na dojenčka delovala kot zaščitni dejavnik, vendar  novejše raziskave kažejo, da verjetno ni tako. Dokončan samomor predstavlja le vrh ledene gore, že misli na samomor in poskusi samomora naj bi bili skoraj 20-krat bolj pogosti.
 

Vpliv duševnih motenj na razvoj otroka

Raziskave kažejo, da duševne motnje matere v času nosečnosti, v poporodnem obdobju in v času odraščanja vplivajo na telesno in duševno zdravje otrok. Duševna motnja mater ovira, da bi s svojim otrokom razvila ljubeč, skrben in stimulativen odnos, ki je izjemnega pomena. Otroci mater z duševnimi motnjami se v povprečju slabše razvijajo na področju čustvovanja, kognitivnih sposobnosti in socialnih stikov, pri njih naj bi se tudi pogosteje pojavljale duševne motnje. Družine, v katerih je prisotna duševna motnja, so pogosto izpostavljene tudi drugim dejavnikom tveganja, kot so slabši ekonomski položaj, stigmatizacija in nasilje v družini.
 

Zaključki

Kot na splošno tudi za reproduktivno zdravje velja, da ni zdravja brez duševnega zdravja. Glede na številne dokaze o vplivu obporodnih duševnih težav na zdravje matere in otroka je treba duševnemu zdravju v sklopu reproduktivnega zdravja nameniti večjo pozornost ter zagotoviti redno strokovno izobraževanje s tega področja za vse strokovnjake, ki so vključeni v skrb za ženske v rodni dobi, čemur je namenjen tudi današnji posvet. Ob tem je izrednega pomena, da so tudi ženske, njihovi partnerji in ostala javnost seznanjeni z možnostjo pojava duševnih stisk v obporodnem obdobju, njihovimi znaki ter možnimi oblikami pomoči.