Wednesday, March 20, 2019

Čas za prvo kašico

Avtor junij 13, 2012 0

»Se je začel ponoči večkrat prebujati?« me je o dojenčku vprašala patronažna sestra. Ko sem prikimala, mi je nasula nekaj nasvetov o uvajanju goste hrane − »je že kar čas, da začnete«. »Le kam se vam vendar tako mudi?« pa me je skorajda oštela zdravnica, h kateri sem s sinom prišla zaradi še vedno neraziskane alergijske reakcije na eno od novih živil. »Do šestega meseca samo dojite.« Takrat sem se prvič pošteno zamislila, kaj moramo pravzaprav starši upoštevati, preden začnemo dodajati prve kašice.

Beri dalje

Odstavljanje z ljubeznijo

Avtor junij 13, 2012 0

Vsak doječi par se ima pravico odločiti, kdaj je pravi čas za odstavljanje. Prav je, da se ob tem upoštevajo želje in potrebe obeh. V idealnih okoliščinah naj bi se dojenje končalo takrat, ko otrok sam prerase potrebo po dojenju in se sam odstavi. Ker pa ne živimo idealno, naj bo odstavljanje izpeljano počasi in z ljubeznijo.

Beri dalje

Masaža dojenčka in starejšega otroka

Avtor junij 13, 2012 0

Masaža je odličen način, da vzpostavimo in utrdimo vez z otrokom, saj je dotik za vsakega otroka nujno potreben za razvoj, dobro počutje in občutek varnosti. Med nosečnostjo je otrok v maternici stalno v stiku z mamo. Ob izgubi varnega zavetja maternice je masaža, poleg dojenja, najboljši način ohranjanja povezanosti med mamico in otrokom. V masaži bo otrok prepoznal ugodje v kakršnem je devet mesecev užival.

Beri dalje

Zdrava prehrana od rojstva dalje

Avtor junij 13, 2012 0

Prehrana v prvem letu življenja zasluži posebno pozornost zaradi različnih razlogov. Hrana mora biti prilagojena posebnim potrebam novorojenčka po hranilnih snoveh in še nepopolno razvitim ledvicam in imunskemu sistemu. Od rojstva do dopolnjenih štirih ali šestih mesecev je materino mleko ali popolnoma prilagojeno industrijsko pripravljeno mleko optimalni izbor prehrane za dojenčka. Ostalih živil še ne dodajamo, saj je sluznica tankega črevesa še močno prepustna in z obenem še nezrelim imunskim sistemom se poveča nevarnost senzibilizacije napram posameznim antigenom v hrani. Po šestem mesecu starosti z mlekom ne moremo več kriti potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Poraste predvsem potreba po železu, saj so se zaloge porabile. Prebavni trakt in imunski sistem sta dozorela in lahko predelujeta tudi že dodatne hranilne snovi. Tako telesni kot psihični razvoj dojenčka omogočata v tem času že hranjenje po žlički. Mesec za mesecem posamezne obroke mleka zamenjujemo z obroki različnih kašic. Vedno uvajamo le po eno novo živilo. Recepture za kašice naj vsebujejo čim manj sestavin. Eksotičnega sadja pa se raje izogibajmo. Pozni dopoldanski ali opoldanski obrok mleka zamenjamo z zelenjavno-krompirjevo-mesno kašico in dodano maščobo. S takim obrokom oskrbimo dojenčka s polnovrednim železom, cinkom in vitamini A, B1, B6 in C.

Beri dalje

Laktacija: nastajanje in izločanje mleka

Avtor junij 13, 2012 0

Nastajanje materinega mleka v dojki je zapleten proces, njegovo izločanje pa izredno občutljiv proces. Materino mleko pomeni za dojenčka veliko prednosti. Njegova sestava je vselej v skladu z dojenčkovimi potrebami. Je bolj prilagojeno delovanju otrokovih prebavil. Materini mleko vsebuje veliko elementov, ki pomagajo otroku v boju proti okužbam in alergijam. Prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju.

Beri dalje

Nega otroške kože

Avtor junij 13, 2012 0

Otroška koža je občutljiva, reagira na mrzlo in toplo, na bolečino in močne dotike. Otroka varuje pred vplivi okolja in ga hkrati tudi z njim povezuje. Površina kože pri otrocih je v razmerju s telesno maso večja, zato so otroci bolj izpostavljeni vplivom okolja in izgubi vode. Da lahko koža ohrani svojo funkcijo mora biti pravilno negovana in zaščitena. Otroška koža je znatno tanjša, zato bolj občutljiva in sprejemljiva za poškodbe. Žleze lojnice še nimajo popolne funkcije, manjka naravni zaščitni kisli plašč, ki varuje pred patogenimi mikroorganizmi in se izoblikuje šele tekom let. Ph-vrednost kože otroka je v nevtralnem območju, v primerjavi z odraslimi,kjer se ph-kože giblje med 4,2-4,5. Zmanjšano delovanje kožnih žlez lojnic, ima za posledico manj kožnih maščob, kar je pogost razlog za suho kožo pri otrocih.
Otroška koža je zelo občutljiva in zelo pomembno je čiščenje, nega in zaščita kože. S pravilno nego lahko preprečimo ali vsaj izboljšamo razna vnetja, ki se pri otrocih pogosto pojavljajo. Najpogostejša težava je« plenični izpuščaj«, pojavi se na mestu, kjer je koža pokrita s plenico. Težave se kažejo v obliki rdečine, resneje kot izpuščaj ali celo mesto pokrivajo mehurčki, vse te pojave pa lahko spremlja srbenje.

Beri dalje

Prehrana doječe matere

Avtor junij 13, 2012 0

Za uspešno dojenje je zelo pomembna primerna prehrana matere.
Potrebe po energiji so v času dojenja večje kot so v času nosečnosti, saj je za tvorbo mleka potrebnih dodatnih 750 kcal na dan. Del prispevajo maščobne zaloge, s prehrano pa naj doječa mati zaužije dodatnih 500 do 600 kcal na dan. Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in lahko pokrijejo omenjene dodatne potrebe. Vendar pa številne matere želijo takoj po porodu začeti hujšati. To lahko neugodno vpliva na sestavo mleka.

Beri dalje

Nega otroške kože in plenični dermatitis

Avtor junij 13, 2012 0

Koža dojenčkov in majhnih otrok se bistveno razlikuje od kože odraslih. Koža majhnih otrok je v povprečju petkrat tanjša od kože odraslih. Poroženela plast je poleg tega, da je tanjša, še bolje hidratirana in zato bolj propustna kot koža zdravih odraslih. Koža še ne opravlja ustrezne zaščitne funkcije oz. bariere pred zunanjimi vplivi, tako da snovi, ki z otroško kožo prihajajo v stik, lažje prodirajo skoznjo. Varovalni hidrolipidni sloj (zaščitni kisli plašč), ki je sestavni del povrhnjice, ima pri majhnih otrocih bistveno manjšo kapaciteto kot normalna koža odraslih, saj je zmanjšano izločanje vseh kožnih žlez. Značilnosti otroške kože moramo upoštevati pri negi otroške kože, saj je mnogo bolj občutljiva na sestavine kozmetičnih izdelkov. Upoštevati pa jih moramo tudi pri uporabi dermatikov, saj je možnost večje sistemske resorpcije učinkovin, tudi tistih, ki naj bi učinkovale lokalno.

Beri dalje

Zakaj dojenje?

Avtor junij 13, 2012 0

Dojenje je najbolj naraven in najbolj idealen način hranjenja dojenčka od rojstva do 1. leta starosti. V prvih 4 do 6 mesecih lahko izključno z dojenjem zagotovimo vse dojenčkove potrebe razen potreb po vitaminu D in fluoru. Po nasvetu pediatra mu lahko dajemo vitamin D3 (400–600 ME) za preprečevanje rahitisa in fluor (0,25 mg) za preprečevanje kariesa.

Beri dalje