Tuesday, September 22, 2020

Življenjska doba spermijev

Avtor maj 21, 2014 0

Na splošno velja, da spermiji v primernem okolju živijo približno pet dni. Najboljši življenjski prostor predstavlja področje v maternici, jajcevodih in v okolici materničnega vratu. Prav zaradi tega podatka velja pravilo, da lahko ženska zanosi tudi v primeru ko je imela zadnji spolni odnos pet dni pred ovulacijo.

Beri dalje

Oligozoospermija (Oligospermija)

Avtor junij 13, 2012 0

Majhno število spermijev v ejakulatu je eden izmed glavnih povzročiteljev moške neplodnosti. Čeprav je teoretično za oploditev jajčeca dovolj že en sam spermij, je verjetnost, da bo ta osamljen plavalec dosegel jajčece zelo majhna. Manjše število spermijev zmanjšuje verjetnost naravnega spočetja.

Beri dalje

Varikokela

Avtor junij 13, 2012 0

Razširjenje venskega pleksusa (plexus pampiniformis), ki testise oskrbuje s krvjo imenujemo varikokela. Pogostost varikokele v splošni populaciji znaša 13%, pri neplodnih moških pa okoli 36%. Razlog razširjenja venskega pleksusa je mehanske narave, ki nastane kot posledica pomanjkanja ali nepravilnega delovanja spermatične vene na mestu spajanja z ledvično veno. Zaradi zadrževanja krvi v razširjenih venah prihaja do višje temperature v testisih, pri čemer se lahko poškodujejo celice iz katerih se razvijajo spermiji. Pri 90% moških z varikokelo je značilna zmanjšana gibljivost spermijev. Varikokela se zdravi s kirurškim posegom, po operaciji pa se kvota spermijev izboljša.

Beri dalje

Spermiogram

Avtor junij 13, 2012 0

Spermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko preiskavo pri določanju plodnosti moškega partnerja v zakonu brez otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) je postavila mejo normalnega spermiograma – normozoospermia na 20 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, od katerih je vsaj 40 % gibljivih in več kot 30% pravilnega morfološkega videza.

Beri dalje
  • 1
  • 2