Neplodnost je glavni svetovni zdravstveni problem. Z njo se srečuje že vsak šesti par. Čeprav imamo danes, po mnogih raziskavah, možnost umetne oploditve, še zmeraj nismo prišli do vzroka težav. Profesor centra za reproduktivno zdravje na Univerzi v Edinburghu, Richard Sharpe pravi, da so postopki […]
Beri daljeNa splošno velja, da spermiji v primernem okolju živijo približno pet dni. Najboljši življenjski prostor predstavlja področje v maternici, jajcevodih in v okolici materničnega vratu. Prav zaradi tega podatka velja pravilo, da lahko ženska zanosi tudi v primeru ko je imela zadnji spolni odnos pet dni pred ovulacijo.
Beri daljeMajhno število spermijev v ejakulatu je eden izmed glavnih povzročiteljev moške neplodnosti. Čeprav je teoretično za oploditev jajčeca dovolj že en sam spermij, je verjetnost, da bo ta osamljen plavalec dosegel jajčece zelo majhna. Manjše število spermijev zmanjšuje verjetnost naravnega spočetja.
Beri daljeZmanjšano število spermijev (oligospermija) je najpogostejši vzrok moške neplodnosti, pri nekaterih pacientih pa se težave s plodnostjo pojavijo zaradi slabe gibljivosti spermatozoidov, stanje pa imenujemo astenozoospermija (astenospermija).
Beri daljeRazširjenje venskega pleksusa (plexus pampiniformis), ki testise oskrbuje s krvjo imenujemo varikokela. Pogostost varikokele v splošni populaciji znaša 13%, pri neplodnih moških pa okoli 36%. Razlog razširjenja venskega pleksusa je mehanske narave, ki nastane kot posledica pomanjkanja ali nepravilnega delovanja spermatične vene na mestu spajanja z ledvično veno. Zaradi zadrževanja krvi v razširjenih venah prihaja do višje temperature v testisih, pri čemer se lahko poškodujejo celice iz katerih se razvijajo spermiji. Pri 90% moških z varikokelo je značilna zmanjšana gibljivost spermijev. Varikokela se zdravi s kirurškim posegom, po operaciji pa se kvota spermijev izboljša.
Beri daljeNormalno število spermijev v ejakulatu se giba nekje nad 60 milijoni v mililitru. Vzporedno številu spermatozoidov se potrjuje naslednja lestvica:
Beri daljeTema vse slabših spermiogramov še naprej ostaja v središču pozornosti vseh znanstvenih razprav. Kot aktualne vplive za zmanjšano število semenčic v ejakulatu se smatrajo:
Beri daljeSpermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko preiskavo pri določanju plodnosti moškega partnerja v zakonu brez otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) je postavila mejo normalnega spermiograma – normozoospermia na 20 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, od katerih je vsaj 40 % gibljivih in več kot 30% pravilnega morfološkega videza.
Beri daljeVzroki moške neplodnosti so lahko bolezni, infekcije, ali prirojene motnje, ki privedejo do manjšega števila ali celo do odsotnosti spermijev v ejakulatu, nezadostne gibljivosti spermijev, neprehodnosti semenovoda, najpogosteje pa je direktno ali indirektno povezana s spermatogenezo. Nekje dvajset let nazaj je bila moška neplodnost v 20% vzrok zakonske neplodnosti, danes se je odstotek povišal na 40%. Nove raziskave so pokazale, da je odstotek spermijev v ejakulatu v zadnjih petdesetih letih padel skoraj za 50%, dodatno pa zaskrbljuje dejstvo, da je v številčno oslabljenem ejakulatu vse več slabše, ali popolnoma negibljivih kot tudi morfološko nenormalnih spermijev.
Beri daljeSpermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko raziskavo moške plodnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je mejo zadovoljivega spermiograma postavila pri 20 milijonih spermijev na ml, od katerih mora biti najmanj 40% progresivno gibljivih in več kot 30% spermijev mora imeti pravilne morfološke karakteristike (videz). Jasna definicija spermiograma, ki bi kazala na plodnega ali neplodnega moškega še ni postavljena.
Beri dalje
