Zamrznitev zarodkov
Če se med postopkom zunajtelesne oploditve uspe ohraniti več kot dva ali tri vitalne embrie, se višek, s postopkom nadzorovane zamrznitve, shrani za morebitne kasnejše implantacije zarodkov.
Beri daljeImplantacija zarodka ali embriotransfer
Embriotransfer je zadnji in obenem najbolj enostaven postopek v sklopu oploditve s pomočjo biomedicinske oploditve ali IVF postopka. Implantacija se lahko opravi v 24 urah po aspiraciji, vendar se to v praksi zgodi zelo redko. V maternico se embrii v najboljšem primeru vrnejo po 48 urah, najpogosteje pa 72 ur po aspiraciji. V nekaterih primerih pa se lahko vmesni čas podaljša na največ pet do šest dni.
Beri daljeZakaj se vsak zarodek ne razvije v dojenčka?
Kljub sodobni tehnologiji je še vedno nemogoče v popolnosti nadzirati učinkovitost biomedicinske oploditve. Še vedno ni moč ugotoviti, kateri zarodek se bo po implantaciji razvil v dojenčka, kar je neprijetno tako za zdravnika kot pacientko. Številne pacientke, ki ne morejo zanositi niti s pomočjo IVF postopka, krivdo iščejo v življenjskem stilu in svojem telesu. Po treh do štirih transferjih pa večina pacientk izgubi upanje.
Beri daljeUZ spremljanje stimuliranja ovulacije
Ultrazvočni pregledi so pomemben del postopka stimuliranja ovulacije in umetne oploditve. Na tem področju je potrebno veliko znanja in izkušenj. Potrebno je potrditi točno število in velikost foliklov, ki se v korelaciji primerjajo z debelino maternične sluznice, oceni se tveganje možnih zapletov in odločitev, kdaj je najprimernejši trenutek za dokončanje postopka. Vse pogosteje se poleg klasičnega ultrazvočnega pregleda izvede pregled s color Dopplerjevim, tridimenzionalnem (3D) ali štiridimenzionalnem (4D) ultrazvokom.
Beri daljeSindrom hiperstimulacije jajčnikov
Sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS, ovarian hyperstimulation syndrome) je resna komplikacija postopka stimuliranja jajčnikov za zunajtelesno oploditev. Zelo redko nastane pri stimuliranju jajčnikov s klomifenom, vendar veliko pogosteje po stimuliranju z gonadotropini. Razvrščen je v tri skupine: blago (mild), srednje težko (moderate) in težko (severe) obliko. Do srednje težke in težke oblike sicer prihaja redko (v 5% primerih), vendar pa zahtevata dolgotrajno hospitalizacijo. Zabeleženih je tudi nekaj smrtnih primerov.
Beri daljeStimuliranje ovulacije
Stimuliranje ovulacije (superovulacija ali indukcija ovulacije) je postopek, pri katerem pacientke s pomočjo farmakoloških pripravkov, zmorejo privesti do ovulacije enega ali več foliklov. V naravnem ciklu ženske, jajčnik običajno proizvede in izloči en folikel, določeno število žensk pa ovulira redko (cikle pri katerih ne pride do ovulacije imenujemo anovulacijski cikel), zato težko producirajo že samo eno jajčece. Številnim pacientkam z motnjami ovulacije, indukcijo s pomočjo zdravil lahko sproži osebni ginekolog.
Beri daljeKlomifen in glukokortiokoidi
Ženskam, ki trpijo za hiperandrogenizmom oz. viškom moških spolnih hormonov, je potrebno pri indukciji ovulacije poleg klomifena dodati še glukokortikoide. Zdravila spadajo v skupino kortikosteroidov in se v malih odmerkih že dolgo uspešno uporabljajo pri zdravljenju motnje ovulacije.
Beri daljeKlomifen in Metformin
Drugo zdravilo, ki se uporablja pri indukciji ovulacije je metformin. Zdravilo se že dolgo časa uporablja pri zdravljenju diabetikov, ki niso inzulinsko odvisni. Odkar je odkrito, da igra inzulin pomembno vlogo pri nastanku sindroma policističnih jajčnikov (PCOS) se uporablja za indukcijo ovulacije pri ženskah z omenjenim stanjem.
Beri daljeSpodbujanje ovulacije: Kontracepcijska tabletka
Kontracepcijske tablete se pred načrtovanjem oploditve s pomočjo različnih medicinskih tehnik, še posebej pred načrtovanima IVF ali ICSI postopkoma v drugem protokolu, uporabljajo kot del standardne metode zdravljenja ženske neplodnosti.
Beri daljeKlomifen: spodbujanje ovulacije
Prekomerna telesna teža se v reprodukcijskem potencialu kaže kot ‘spletkarka’, ter se vmešava v hormonske in presnovne mehanizme, ki na koncu povzročajo redkejše ovulacije in posledično nižjo verjetnost spočetja. V kolikor izguba telesne teže ali idealna telesna teža pacientke ne stimulirata indukcijo ovulacije, se pacientkam brez ovulacije predpiše klomifen (Clomid, CC). Izkušnje so pokazale, da klomifen (sintetični hormon) spodbudi ovulacijo pri 70 – 85% pacientk, vendar samo 40 – 50% teh žensk zanosi. Kumulativna stopnja nosečnosti po 12 ciklih pri kateri je prisotna terapija s klomifenom dosega do 80%.
Beri dalje