Zadnje leto mi je veliko staršev potožilo, da se njihovi otroci težko znajdejo med vrstniki, kar pomeni, da se zelo hitro sprejo pri igri in potem iščejo zaščito in podporo pri njih. Vprašanje je bilo seveda, kako ravnati. Ali otroka vračati v igro, skupaj z njim razčiščevati, zakaj so se sprli, ali pa mu ponuditi sebe kot nadomestek za družbo vrstnikov?
Beri daljeMotnje spanja so v otroštvu precej pogosta težava, saj se pojavljajo pri približno četrtini otrok. Neredko pripeljejo do prikritih čustvenih in družinskih težav. Lahko so vir stresa in nespečnosti pri starših ter vedenjskih in učnih težav pri otroku.
Beri dalje»Fantje ne jokajo, deklice pa se ne jezijo!« je še vedno podoba, ki jo marsikateri starši nehote privzgajajo svojim otrokom. A s tem naredijo več škode kot koristi, saj otroke prikrajšajo za dragoceno izkušnjo.
Beri daljeJaka je deček, ki je malce drugačen od sošolcev. Je bolj nemiren, zgovoren in otroško nagajiv od drugih. Lansko šolsko leto je komaj izdelal letnik, čeprav so njegove sposobnosti povprečne. Letos je dobil novo učiteljico in dodatno individualno pomoč defektologinje. Vse kaže, da bo njegov končni uspeh dober. Toda naletel je na nove težave.
Beri daljeAljoša sem prijela za roko in rekel mi je, naj ga izpustim, ker ga boli. Ko sem ga vprašala po izvoru bolečine, je prestrašeno pogledal v tla. “En ‘osemček’ mi je danes v šoli hotel vzeti mobilnik, pa sem ga tako k sebi tiščal, da me je povlekel za roko. K sreči je pozvonilo in me je pustil pri miru.”
Beri daljeZadnje čase se vse več govori o hiperaktivnosti. Nekateri menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejo slabše šolske dosežke ali neprimerno vedenje otroka. Drugi so prepričani, da preveč otrok dobi to diagnozo in da zdravniki prehitro predpišejo zdravila za nadzorovanje vedenja.
Beri daljeO nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to pomeni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.
Beri daljePozornost pedagoških, zdravstvenih delavcev, sociologov ter drugih strokovnjakov in staršev, so pritegnili od osemdesetih let naprej. Razlikujejo se od predhodnih generacij. So otroci imenovani tudi generacija – x, otroci luči, modri otroci, otroci tisočletja, kristalni otroci, …
Beri dalje
