Otrok laže

Poštenosti in nepoštenosti se naučimo že v zgodnjih letih. Starši so zelo zaskrbljeni, ko odkrijejo, da njihov otrok ali najstnik laže. Pri tem moramo razlikovati med laganjem, ki ni resna težava, od laganja, ki presega te meje. Laganje, ki ni resna težava, so zgodbe, ki si jih izmišljujejo otroci v starosti od štiri do pet let. To je normalno, saj malčki uživajo v poslušanju zgodb in v izmišljanju za lastno zabavo. Starejši otrok ali najstnik morda laže zato, da bi se zaščitil da bi se, denimo, izognil kakemu opravilu ali odgovornosti za svoja dejanja. Priporočljivo je, da starši odgovorijo na posamezne primere laganja tako, da se z otrokom pogovorijo o pomenu odkritosrčnosti, resnicoljubnosti in zaupanja. Nekateri najstniki odkrijejo, da je laganje v določenih situacijah sprejemljivo, če, denimo, ne povejo prijatelju ali prijateljici pravih razlogov za prekinitev zveze, da bi jih ne prizadeli. Drugi najstniki lažejo, da bi zaščitili svojo zasebnost ali da bi si pomagali pri vzpostavitvi psihološke ločenosti in neodvisnosti od staršev (zanikanje, da so se pozno zvečer izmuznili ven s prijatelji).