Friday, April 19, 2024

Spolna vzgoja je učinkovita

Avtor 13 junija, 2012 0

Ameriški znanstveniki so v prid programov za spolno vzgojo ugotovili, da imajo najstniki, ki so imeli uradno spolno vzgojo, kasneje v življenju spolne odnose. 71 odstotkov fantov, ki je bilo vključenih v take programe, bi imelo po njihovih podatkih spolne odnose po 15-em letu, medtem ko bi enako odločitev sprejelo 59 odstotkov deklic.

Beri dalje

Avtizem

Avtor 13 junija, 2012 0

Avtizem je nevrološko – biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Obsega širok spekter motenj, ki imajo razpon od lažjih do težkih oblik. Avtisti se opisujejo kot osebe, ki živijo v “svojem svetu”. Veliko avtistov, ki bolje “funkcionirajo”, opisujejo dva svetova: “svoj svet” in “zunanji svet”. Mnogi opisujejo svoje izkušnje kot “razmišljanje v slikah”. Avtizem spremljajo resne motnje v občutenju. Nekateri razlagajo, da so te motnje vzrok avtizma in da jih je potrebno razumeti, da bi se lahko razumela ta razvojna motnja, ki ji pravimo avtizem.

Beri dalje

Brez pravljic ni otroštva

Avtor 13 junija, 2012 0

Če vzamemo najbolj preprosto kratko pravljico in želimo ugotoviti, o čem pravzaprav govori, bomo v njej zelo hitro našli vrednote in vso paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobroto, resnico, laž, izkoriščanje, veselje, žalost, smrt, prevaro, dobrohotnost, ljubosumnost, zavist, bolezen, starost itd. To so vsebine, ki nikoli niso do konca izrečene in ki lahko naredijo naše življenje lepo – pravljično, ali seveda obratno. V pravljicah so osebe in motivi podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost. Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi odraščanja, ker v vsakem obdobju odkrijejo v njej nekaj novega; sporočila nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva. Ker poslušajo pravljico večkrat, se jim avtomatično odpirajo nova spoznanja in rešitve, ki pomembno vplivajo na njihovo zorenje. Straši in vzgojitelji bi otrokom velikokrat radi olajšali pot k njihovi samostojnosti, vendar nam tako pravljice kot življenje kažejo, da jim s tem samo škodujemo. Otroci si morajo sami izboriti svoje mesto v življenju, ker se bodo le tako doživljali kot svobodni in ustvarjalni posamezniki.

Beri dalje

Zakaj mladostnik sploh vzame drogo?

Avtor 13 junija, 2012 0

Ker se počuti slabo, "lažje" prenaša bolečino, telesno ali psihično, nastalo zaradi travm, zlorab, nasilja, izgubljenosti, osamljenosti ali žalosti … Droge pa so lahko tudi sredstvo za doseganje ugodja in poživljanje dolgočasnega vsakdanjika. Z globalizacijo narašča ponudba drog, novi so načini njihovega jemanja, cene padajo, mladi pa so do drog strpni. Pogosto mislijo, da to ni nič hudega, da to počne vsak mladostnik in da jih skorajda morajo poskusiti. Spremenile pa so se droge, po katerih posegajo. O tem smo se pogovarjali z Andrejem Kastelicem, dr. med., specialistom psihiatrije, predstojnikom Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.

Beri dalje

Učenje odgovornosti

Avtor 13 junija, 2012 0

Učenje odgovornosti je pomembna stvar, ki se je začnemo učiti že zelo zgodaj. Že čisto majhni otroci se zmorejo sami odločati in sami prevzemati odgovornost za posledice, ki jih prinese ta odločitev. Seveda se moramo starši zavedati, da moramo otroku nujno pustiti, da se sam odloči, in kar je še težje, da sam prevzame odgovornost za svoja dejanja.

Beri dalje

Kdaj je pravi čas za …

Avtor 13 junija, 2012 0

Čas je denar. Tudi ko gre za pomembne mejnike v otrokovem življenju, je dragoceno zadeti pravi trenutek. Če boste prepozni, bosta otrokova samozavest ali pa njegovo zdravje ravno tako načeta, kot če ga boste k rečem preveč priganjali. Da ne bi ugibali, kako in kdaj, vam ponujamo nekaj konkretnih nasvetov strokovnjakov.

Beri dalje

Hiperaktivni otroci – I. Del

Avtor 13 junija, 2012 0

Luka je bil že kot dojenček zelo zahteven, saj niti v otroškem vozičku ni hotel sedeti. Kot malček ni bil samo živahen. V pičlih nekaj sekundah je obrnil kozarec, stopil v lužo in še kaj. Poleg tega so starši z grozo opazovali njegove kaskaderske skoke, plezanje in nenehno tekanje. V vrtcu je bil zelo radoveden. Ko so drugi risali in barvali, je on raje tekal po sobi ali se igral s kockami. Skratka, vedno je delal po svoje. Tudi v šoli je bilo tako: drugi so sledili pouku in sedeli, on pa je zdržal pri miru največ pet minut. Učiteljice so govorile, da je zelo bister in da je škoda, ker se ne more umiriti in osredotočiti, da bi vsaj eno stvar naredil od začetka do konca. Težko je sledil navodilom, nagajal je sošolcem, razmetaval predmete, med poukom je pel in žvižgal … Igral je vlogo razrednega klovna – vsi so se mu smejali, ker je delal neumnosti in govoril smešne stvari. Imel je le malo prijateljev, saj jih je z nenavadnim vedenjem prej odbijal, kot pridobival.

Beri dalje