Rak dojke in rdeče meso
Za mlade ženske, ki uživajo veliko rdečega mesa, obstaja dvakrat večja nevarnost pojava raka na dojki.
Beri daljeDo izvornih celic z maternico
Ameriški znanstveniki trdijo, da so izvorne celice, ki bodo nekoč služile za popravilo organov, uspešno pridobili iz maternice.
Beri daljeVitamin E za boljši razvoj zarodka
Če želite, da vaš novorojenček pri rojstvu ne bo imel težav zaradi premajhne telesne teže, uživajte hrano z veliko vitamina E.
Beri daljeNevarne kreme za depiliranje
Sestavine krem za depiliranje so nevarne tako za zdravje kot za okolje.
Beri daljeZ zelenim čajem v boj proti bakterijam
Zdravilni učinki zelenega čaja so v tradicionalni medicini znani tisočletja. Star kitajski pregovor pravi “bolje je biti tri dni brez hrane, kot en dan brez čaja”.
Beri daljeOralna kontracepcija in nosne alergije
Finski raziskovalci so ugotovili, da so otroci mater, ki so uporabljale oralna kontarcepcijska sredstva, bolj nagnjeni k nosnim alergijam.
Beri daljeSeks je odlično zdravilo proti stresu
LONDON – Po zadnjih raziskavah najboljša priprava na javni nastop ni učenje govora na pamet oziroma obremenjevanje z mislijo na množico ljudi, ki vas bo poslušala. Če se hočete znebiti stresa, si pred javnim nastopom raje privoščite skok med rjuhe.
Beri daljeAnemija
Anemija (po domače bolj znan izraz slabokrvnost) je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin je glavna sestavina rdečih krvnih celic. Zdrav organizem proizvaja v kostnem mozgu dovolj rdečih krvničk za opravljanje nalog. V krvnem obtoku živijo do 120 dni
Beri daljeTežave z nizkim krvnim tlakom
Nizek krvni tlak pomeni prenizek pritisk v arterijah, t. j. žilah utripalnicah ali odvodnicah, ki odvajajo kri iz srca po telesu.
Beri daljeŽiveti s Hepatitisom B
Hepatitis B je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. Okužba z virusom hepatitisa B (VHB) se lahko pokaže kot akutni in kronični hepatitis (vnetje jeter), ciroza in rak jeter, kar so vse lahko vzroki za smrt. Velikokrat pa virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez zdravstvenih težav. Zato se večina okuženih ne zaveda, da so nosilci in s tem možni prenašalci virusa na druge. Stik in okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava (npr. pri krvodajalski akciji, v času nosečnosti,…).
Oseba, ki ima vsaj 6 mesecev od okužbe v krvi VHB, je kronični (trajni) nosilec tega virusa, ki ostane v organizmu več let in desetletij. Približno 10% bolnikov in več kot 80% pred ali med porodom okuženih novorojenčkov ter mlajših otrok postane kroničnih nosilcev VHB.