Približno petina nosečnic doživi krvavitev v prvih 20 tednih nosečnosti in okrog polovica teh nosečnosti se bo končala s spontanim splavom. Skupno se kar tretjina nosečnosti konča s spontanim splavom, vendar se pogosto spontan splav zamenja z močno ali pozno menstruacijo. V tem primeru ženske sploh ne vedo, da so zanosile in izgubile otroka.
Beri daljePosameznik je enkratna in neponovljiva psihofizična celota. Vse življenje vpija informacije iz okolja, jih na svoj način preoblikuje in si gradi pojem samega sebe. Tako nastaja njegova samopodoba.
Beri daljeOdvzem in pregled celic v brisu materničnega ustja in materničnega kanala imenujemo test PAP. To je presejalni test in je ključni del rednih preventivnih ginekoloških pregledov, ki jih priporočamo takrat, ko ženska nima ginekoloških težav. Osnovni namen tega testa je odkriti ženske, pri katerih ni patološko (bolezensko) spremenjenih celic v brisu materničnega ustja in materničnega kanala.
Beri daljeMočna čustva in občutek neizmerne živosti, ki nas preveva v prvi fazi zaljubljenosti, so v razmerju do iste osebe neponovljivi. Pri nekaterih je to že prvi znak za alarm, ki mu v najslabšem primeru sledi prešuštvo …
Beri daljeDan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Rumena rutica okoli vratu ne označuje le začetka šolanja, ampak dolgotrajno pot do izobrazbe in poklica. Pot, na kateri leži vse polno majhnih in večjih ovir
Beri daljePrvič oditi v vrtec velikokrat pomeni prvič ostati brez mamice ali očka. Pa čeprav samo za urico ali dve. To je trenutek, ko se tudi starši velikokrat prvič zavedo, da se tesna povezava med njimi in otrokom počasi trga. Otrokov vstop v vrtec je namreč prav poseben korak v svet.
Beri daljeAnže je zdaj odrasel in srečno poročen moški. Pri njem ne opazimo nič posebnega. Prvič, ko sem ga videla odpirati konzerve s švicarskim nožkom, pa mi sprva ni bilo jasno, zakaj mu gre tako zelo težko od rok. Saj je vendar tako preprosto. Ko sem mu ponudila pomoč, mu je bilo sprva malce nerodno, nato pa je le popustil. Tako sem tudi izvedela njegovo zgodbo. Anže je levičar.
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljeNosečnost in porod spremenita žensko – njeno postavo, mišljenje, počutje, hormonsko sliko. Sveži mamici primanjkuje spanja, predvsem pa nima toliko časa kot pred rojstvom otroka, saj se zdaj vse vrti okoli dojenčka. Vseeno se velja potruditi in poskrbeti zase, kajti vsaka negovana ženska se počuti veliko bolje – le čas je treba bolje izkoristiti.
Beri daljePrehrana v prvem letu življenja zasluži posebno pozornost zaradi različnih razlogov. Hrana mora biti prilagojena posebnim potrebam novorojenčka po hranilnih snoveh in še nepopolno razvitim ledvicam in imunskemu sistemu. Od rojstva do dopolnjenih štirih ali šestih mesecev je materino mleko ali popolnoma prilagojeno industrijsko pripravljeno mleko optimalni izbor prehrane za dojenčka. Ostalih živil še ne dodajamo, saj je sluznica tankega črevesa še močno prepustna in z obenem še nezrelim imunskim sistemom se poveča nevarnost senzibilizacije napram posameznim antigenom v hrani. Po šestem mesecu starosti z mlekom ne moremo več kriti potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Poraste predvsem potreba po železu, saj so se zaloge porabile. Prebavni trakt in imunski sistem sta dozorela in lahko predelujeta tudi že dodatne hranilne snovi. Tako telesni kot psihični razvoj dojenčka omogočata v tem času že hranjenje po žlički. Mesec za mesecem posamezne obroke mleka zamenjujemo z obroki različnih kašic. Vedno uvajamo le po eno novo živilo. Recepture za kašice naj vsebujejo čim manj sestavin. Eksotičnega sadja pa se raje izogibajmo. Pozni dopoldanski ali opoldanski obrok mleka zamenjamo z zelenjavno-krompirjevo-mesno kašico in dodano maščobo. S takim obrokom oskrbimo dojenčka s polnovrednim železom, cinkom in vitamini A, B1, B6 in C.
Beri dalje
