Monday, October 21, 2019

Kronični bronhitis

Avtor admin junij 13, 2012 0

Zaradi svoje pogostosti so bolezni dihal velik zdravstveni in socialni problem po vsem svetu. Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali. Pomemben delež med boleznimi dihal ima kronični bronhitis. Prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici bolnikov se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Tretjina bolnikov ima vsaj enkrat letno poslabšanje bolezni, ki jo praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in traja povprečno 25 dni na leto na bolnika. Enako narašča invalidnost.

Beri dalje

Depresija

Avtor admin junij 13, 2012 0

Depresija je huda in pogosta bolezen. Ena od šestih oseb v določenem obdobju svojega življenja trpi za depresijo. Ena izmed najhujših posledic depresije je samomor, kar 70 % oseb, ki so napravile samomor, je bilo depresivnih. Čeprav bi depresijo pri večini bolnikov lahko uspešno ozdravili, pa jih več kot tri četrtine ne prejema ustreznega zdravljenja.

Beri dalje

Maligni limfom

Avtor admin junij 13, 2012 0

Limfom ali maligni limfom je drugo ime za rak limfatičnega sistema. To je razmeroma redka oblika raka, saj je po podatkih Registra raka v letu 2002 na novo zbolelo približno 250 ljudi, večina za ne-hodgkinovim limfomom, ki je ena od oblik limfoma. Kot pravi dr. Marjana Glaser, dr. med., specialistka internistka in vodja Hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, obstaja več vrst limfomov, vendar jih glede na histološki izvid v grobem delijo na hodgkinove in ne (non)-hodgkinove.

Beri dalje

Revma

Avtor admin junij 13, 2012 0

Izraz revmatizem izhaja iz latinske besede »rheumatismus«, ki pomeni otekati, oteklina, vnetje. Revmatizem si ljudje pogosto razlagajo po svoje. Dostikrat so te predstave napačne, zato smo zdravniki revmatologi dolžni na razumljiv način širiti znanje o revmatičnih boleznih in vsem, kar je povezano z njimi, ter spreminjati zakoreninjeno miselnost in nepravilne predstave o teh boleznih. Zlasti želimo spremeniti malodušne izjave, ki jih pogosto slišimo: češ saj pri revmatičnih težavah in boleznih ni učinkovitih ukrepov in zdravil, ampak je možno samo lajšanje težav, kar pa je prav gotovo zmotno prepričanje.

Beri dalje

Demenca

Avtor admin junij 13, 2012 0

Kaj je demenca? Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.

Beri dalje

Anemija

Avtor admin junij 13, 2012 0

Anemija (po domače bolj znan izraz slabokrvnost) je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin je glavna sestavina rdečih krvnih celic. Zdrav organizem proizvaja v kostnem mozgu dovolj rdečih krvničk za opravljanje nalog. V krvnem obtoku živijo do 120 dni

Beri dalje

Gripa

Avtor admin junij 13, 2012 0

Gripa ali influenca je akutna okužba dihal, ki jo povzročijo virusi influence tipa A, B ali C. Virusa tipa A in B povzročita hujšo obliko bolezni, ker se neprestano spreminjata in izogibata imunskemu odzivu. Že prvi pojav novega tipa virusa se razraste v epidemijo. Influenca tipa B nas obišče na 4 do 6 let, tipa A pa na 2 do 3 leta. Okužbe z virusom tipa C povzročijo milo obliko bolezni ali potekajo celo brez simptomov. Pri nas se gripa pojavi v zimskih mesecih, v tropih pa v deževnem obdobju. Virusi se prenašajo s kapljicami, ki jih bolniki širijo s kašljem, kihanjem in govorjenjem.

Beri dalje

Kandida

Avtor admin junij 13, 2012 0

Ne gre za šalo, v kateri Škot, ki ga skrbi, da bi mu kdo spil pivo, medtem ko bo na stranišču, ob kozarcu pusti napis “Pljunil sem v pivo”. Gre za najhitrejši test stanja vaše črevesne flore, ki utegne biti veliko pomembnejša, kot smo si predstavljali doslej. Kandida proizvaja strupene snovi, ki poškodujejo oblogo v črevesju. Posledica tega je, da lahko skozi črevesje zdrsnejo tudi večje molekule hrane, ki niso povsem prebavljene. Kri ne prepozna teh molekul, zato jih obravnava kot sovražne. S tem porabite veliko moči lastnega imunskega sistema za to, da lovite in nevtralizirate molekule, ki v krvi nimajo kaj iskati. Enako kandida posredno povzroči alergije na različne snovi, ki bi jih pri normalni prebavi telo brez težav sprejelo. Sočasno hrana ni deležna normalne prebave (to opravijo mlečnokislinske bakterije), zato v želodcu vre in nas skoraj vse, kar zaužijemo, napenja, v kri pa ne pridejo dragocene sestavine, ki jih potrebujemo.

Beri dalje