Pacienti izgubljajo zaupanje v svoje zdravnike
Nove raziskave kažejo, da pacienti vse manj zaupajo svojim zdravnikom zaradi česar se podaljšuje čas njihovega zdravljenja.
Beri daljeNove raziskave kažejo, da pacienti vse manj zaupajo svojim zdravnikom zaradi česar se podaljšuje čas njihovega zdravljenja.
Beri daljeNe gre za šalo, v kateri Škot, ki ga skrbi, da bi mu kdo spil pivo, medtem ko bo na stranišču, ob kozarcu pusti napis “Pljunil sem v pivo”. Gre za najhitrejši test stanja vaše črevesne flore, ki utegne biti veliko pomembnejša, kot smo si predstavljali doslej. Kandida proizvaja strupene snovi, ki poškodujejo oblogo v črevesju. Posledica tega je, da lahko skozi črevesje zdrsnejo tudi večje molekule hrane, ki niso povsem prebavljene. Kri ne prepozna teh molekul, zato jih obravnava kot sovražne. S tem porabite veliko moči lastnega imunskega sistema za to, da lovite in nevtralizirate molekule, ki v krvi nimajo kaj iskati. Enako kandida posredno povzroči alergije na različne snovi, ki bi jih pri normalni prebavi telo brez težav sprejelo. Sočasno hrana ni deležna normalne prebave (to opravijo mlečnokislinske bakterije), zato v želodcu vre in nas skoraj vse, kar zaužijemo, napenja, v kri pa ne pridejo dragocene sestavine, ki jih potrebujemo.
Beri daljeKaj je slabost? Kaj je bruhanje? Slabost (navzea) je občutek siljenja na bruhanje. Bruhanje je refleksno vračanje želodčne vsebine skozi usta navzven. Slabost in bruhanje sta lahko posledica: zaužite pokvarjene hrane, kemikalij ali toksičnih snovi zaužitih zdravil (npr. kemoterapevtiki, opiatni analgetiki) vožnje z avtom, vlakom […]
Beri daljeFitoterapija postaja sestavni del, dopolnilo ali celo osnovna oblika preprečevanja in zdravljenja bolezni. Vse manj se sprašujemo, ali zdravilne rastline sploh učinkujejo. V ospredju pozornosti in raziskav je, kako, kdaj in v kolikšni meri učinkujejo. Temu lahko dodamo še eno vprašanje, ki ga slišimo bolj poredko: kdaj zdravilne rastline niso učinkovite in na kaj moramo biti pozorni, če se odločimo za fitoterapevtska sredstva.
Beri daljeTelo ščitijo pred mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, fizične pregrade in njegov imunski ali obrambni sistem. Fizične pregrade so koža, solze, ušesno maslo, sluz in želodčna kislina. Mikroorganizme, ki potujejo po sečnih poteh, spere normalen tok seča. Imunski sistem pa mikroorganizme (bakterije, zajedavce, viruse, glive), rakave celice in presajena tkiva ali organe prepozna kot tujke, pred katerimi je treba telo braniti. Razporejen je po vsem telesu in je sestavljen iz različnih imunskih organov in tkiv: bezgavke, limfne žile, vranica, kostni mozeg, priželjc, mandeljni, skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesni sluznici. V imunskih tkivih in organih so različne vrste imunskih celic, ki nenehno krožijo po telesu in znajo učinkovito prepoznavati in uničevati mikroorganizme, ki vdrejo v organizem.
Beri daljeIzpostavljenost alergenom mačjega porekla, lahko pri genetsko predisponiranih otrocih povzroči ekcem.
Beri daljeCeliakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti za gluten. Gluten je osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži pa tudi ovsa. Gluten povzroča poškodbo sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo tega dela črevesa in motnje v presnovi hrane. Bolniki imajo prebavne motnje, pride do pomankanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padca odpornosti organizma.
Beri daljePoletje je čas, ko se zaprejo šolska vrata in ko večina od nas pričakuje zaslužen dopust. Eni se bodo podali na morje, drugi v hribe, tretji na potovanje, nekateri pa bodo ostali kar doma. Vsak si želi proste dni preživeti kar najlepše, da si zopet nabere novih moči.
Beri daljeDebelost je kronična bolezen. Prepogosto jo jemljemo kot začasno težavo, ki jo lahko s prizadevno dieto obravnavamo borih nekaj mesecev. Toda kot večina ljudi s čezmerno telesno težo dobro ve, je nadzorovanje teže dosmrtni napor. Vsak varen in učinkovit program hujšanja mora imeti dolgoročen pristop, sicer je zanj škoda zapravljati čas, denar in energijo.
Beri daljeEpilepsija je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo.
Beri dalje