Thursday, November 14, 2019
[Total: 1    Average: 5/5]

Da bi uporabnike spleta opozorili na morebitne zlorabe, jim predstavili preventivne ukrepe in jih seznanili z njihovimi pravicami, smo k sodelovanju povabili strokovnjake iz različnih področji, ki so nam odgovorili na želena vprašanja.

Za primer smo uporabili izkušnjo uporabnice foruma, ki je utrpela zlorabo gesla:

»Na priljubljenem forumu sodelujem že kar nekaj let. Ob registraciji na portal, sem zabeležila zelo enostavno geslo, saj niti pomislila nisem, da bi ga neka druga uporabnica zlahka uganila.

Kdor me navkljub indicu pozna, je lahko že v prvih poizkusih uganil pravo geslo. Nespametno sem ravnala, saj bi lahko vedela, da splet ni sprehod po parku in da moralni zadržki niso ovira za radovedneže.

Opozorilo, naj nemudoma zamenjam geslo, me je presenetilo.

Več  kot leto, je ena izmed uporabnic dostopala do mojih zasebnih sporočil in sporočil drugih uporabnikov, ki so mi pisali. Veliko sporočil je bilo zelo zaupne narave in neprijetno mi je ob misli, da oseba, ki nima nobenih moralnih zadržkov, upravlja z informacijami osebne narave.

Ker gesla ni zlorabila le meni, se mi porajajo številna vprašanja v zvezi z ravnanjem uporabnice foruma. Gre za pretirano radovednost ali pa je mogoče nova oblika kratkočasenja?«
 

The-Cannibal NET

www.the-cannibal.net

Osebo, ki je posegla v vašo zasebnost, lahko odkrijete! Ekipa portala the-cannibal.net nas je prijazno seznanila z odgovori na naša vprašanja.

  • Ali se lahko v opisanem primeru zlorabe gesla izsledi IP številka računalnika?

IP računalnika v omenjenem primeru se lahko ugotovi z lahkoto. Še toliko lažje je, ker uporabnica ve, kdo je storilec.
IP številke računalnikov se beležijo povsod, nenazadnje tudi tedaj, ko pošiljam elektronsko pošto.
Torej, je IP računalnika, ki je dostopal do uporabnikovega računa, zabeleženo.

 

  • Ali se lahko na podlagi IP številke izsledi identifikacija oz. naslov uporabnika?

 
Seveda se lahko na podlagi IP naslova identificira uporabnika, oziroma, identificira se lahko naročnika, uporabnika pa težje. IP lahko namreč pripada cyber kafeju. Vendar verjetno v omenjenem primeru, skoraj zagotovo naročnik ni uporabnik, ki je uporabničin račun zlorabil. Na podlagi IP-ja se lahko identificira naročnika, vendar je za to potrebna kazenska ovadba. Podatke o naročniku posreduje internetni ponudnik (ISP), ki hrani IP številke
naročnikov (četudi ima dinamični IP).

  • Ali mora administrator foruma na podlagi utemeljene kazenske ovadbe izdati identifikacijo uporabnika?

Administrator foruma nima podatkov o naročniku. Samo IP naslov administratorju ne razkrije ničesar, razen ponudnika in državo. Podatke o naročniku lahko posreduje zgolj ISP, katerega uporablja. Je pa v primeru kazenske ovadbe, administrator dolžan razkriti vse razpoložljive podatke o uporabniku v postopku.

  • Ali je mogoče izslediti IP računalnika, ki se je zadrževal na določenih vsebinah, za preteklo obdobje npr. 1 leto? Zanima nas predvsem prijava pod uporabniško ime drugega uporabnika.

Praviloma se IP- ji hranijo na strežnikih dlje časa. Na primer, naš portal gostuje na hitrost.com in lahko za vsak mesec tudi za dve leti nazaj preverimo, "kdo" je na naši strani klikal in po katerih vsebinah. Portali imajo to tudi urejeno. IPji se beležijo za vsakega uporabnika posebej. Če se recimo prijavim v sistem pod uporabniškim imenom "the-cannibal.net", se v moj profil meni nevidno vedno beležijo tudi vsi IP-ji, kateri so se v moj profil prijavili. Enako je obratno. Moj trenutni IP se na neki strani zabeleži v vsak profil, vkaterega se prijavim. Tako lahko ugotovim, kateri uporabnik ima več računov.

  • Nam lahko zapišete nekaj nasvetov o izbiri gesla na spletu?

 
Geslo naj ne bo nikoli enako uporabniškemu imenu, ali podobnemu.
Nekatere spletne strani imajo blokado, da ni mogoče nastaviti istega uporabniškega imena in gesla, vendar veliko ljudi potem na koncu doda zgolj kakšno "srečno številko".

Geslo naj ne vsebuje imen, rojstnih datumov, raznih svetovnih idolov in podobno. Geslo naj vsebuje znake kot sta ! in $, male in velike črke, pomembno je, da ni sestavljeno iz kakšne
besede ali druge, enostavne uganke.

Geslo "geslo" je enostavno, "gESl0" je že težje, "w3X#m%0k7" je pa že zelo težko. Vendar se veliko ljudi za takšna gesla še vedno ne odločajo, ker so enostavno pretežka za zapomniti.
Zato vsem svetujemo, naj si gesla zapišejo in varno shranijo. Še najbolje v kakšen zaklenjen dokument in na CD, ki ga spravimo na varno mesto.

  • Kaj pa elektronski naslov in face book? So tovrstne zlorabe pogoste? Jih je moč izslediti? Na kaj moramo biti pozorni?

Rad bi pa posebej poudaril, da na internetu nismo nikoli varni pred zlorabami. Facebook in podobne mreže so idealne za pedofile ali za kriminalce, ki kradejo identitete, saj vedno več ljudi, o svojih osebnih stvareh pre pogumno objavlja na svetovnem spletu. Potrebno je vedeti, da smo na internetu kakor majhen izgubljen otrok sredi velemesta. Eni ga bodo gledali, drugi ga sploh ne bodo opazili, tretji, pa ga bodo odpeljali.
 
 

Danijel Brtoncelj, odvetnik

e-naslov: dan.b.odv@siol.net
Kešetovo 1
Trbovlje

Zloraba gesla je kaznivo dejanje! Odvetnik Danijel Brtoncelj nas je poučil o pravicah oškodovane osebe in ukrepih zoper kršitelja.  

Kakšne vrste je zloraba gesla na spletu?    

Geslo je niz znakov, ki se uporablja za avtentikacijo uporabnika  sistema in preprečuje  nepooblaščen dostop. Geslo ščiti uporabnika spleta pred tretjimi, da bi se seznanili, posegli ali uporabili njegove podatke. Do nepooblaščenega dostopa  zagotovo pride pri zlorabi gesla, saj je s tem omogočen dostop do računalnika na nezakonit način, brez vednosti latnika, kar je kaznivo dejanje.  

Pri vpogledu v osebne zadeve gre za poseg v osebno sfero,  za kršenje človekovih pravic.     

Kako lahko zlorabljena oseba ukrepa zoper kršitelja, kakšne dokaze potrebuje, kako jih pridobi in kam naj se obrne?

Pri brskanju po internetu se shranjujejo podatki uporabnika. Vsaka beseda, ki se vpiše v iskalnik se shrani, strežnik beleži iskane besede, klikanje povezav, prenos vsebin …. Strežnik nima podatkov o uporabniku, jih pa ima ponudnik internetnih storitev (ISP). S pomočjo ponudnika,  dobimo  identifikacijo uporabnika.

Lastnik strežnika ve, kdo je deskal po njihovih straneh, ve, kaj je iskal in počel, vendar ne ve kdo uporabnik je. Kdo je uporabnik, pa ve ponudnik. Tako je urejeno,  zaradi varstva osebnih podatkov.

Zaradi navedenih dejstev in razlogov žrtev  ne more neposredno od ponudnika zahtevati podatke o heckerju ( heker je tisti ki brez vednosti lastnika pridobi dostop do računalnika ). Njegovo identiteto lahko  razkrijemo le s pomočjo policije. Postopek se začne z vložitvijo   kazenske  ovadbe, izkazan mora biti  utemeljen suma kaznivega dejanja  in  v tem primeru je ponudnik internetnih storitev  dolžan razkriti identiteto uporabnika.

Podatke oziroma dokaze pridobi policija po prejemu  ovadbe, zavarujejo se dokazi, računalnik se  zaseže, nakar opravijo svoje delo še digitalni forenziki. Po opravljeni preskavi, ki mora dati podlago, da je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, sledi obtožba in sodba.  

Kaj bi svetovali oškodovanim osebam?

Zaradi sebe in drugih potencialnih žrtev naj prijavijo storilca. Če zanj ne vedo, naj podajo ovadbo proti neznani osebi! Naj jih ne skrbi, v okviru preiskave se ne bo pregledovala shranjena vsebina na njihovem računalniku, ne bo se preiskovalo katere strani so obiskovali, ne bo se posegalo v njih osebno sfero.  Ugotavljala se bo le vzpostavitev povezave med računalnikom hekerja in računalnikom žrtve. Ugotavljala se bo le nezakonitost  dostopa.

V primeru ugotovljene kršitve osebnostne pravice so upravičeni zahtevati odškodnino.  

Menite, da so tovrstne ovadbe pogoste?

Napad na informacijski sistem ureja  čl. 221 KZ-1. Ta je je šele nedavno ugledal luč sveta.  Vdor v računalnik je nezahtevna operacija.  Narava ljudi in želja po informaciji premnoge zapelje na stran pota. Tudi  tudi vdor za zabavo, vdor zato, da bi zvedel kaj iz osebnega življenja ciljne osebe, je kazniv. tega pa je ogromno. Menim, da se bo z osveščenostjo  in spoznanjem prizadetih, da v postopku proti hekerju ne tvegajo razkritja svojih osebnih zadev,  število ovadb drastično povečalo.  

Ali lahko oškodovanec pričakuje pozitiven izid?

Seveda!  Vdor v računalnik pusti za seboj  materialne dokaze, ki identificirajo storilca ( problem je, če več oseb uporablja isti računalnik ( isti IP naslov ).       
 
 

www.safe.si

www.SlikoMat.com

SAFE-SI je točka osveščanja o varni rabi interneta v Sloveniji. Raziskovalko Ajdo Jerman Kuželički smo povprašali, kakšne nevarnosti prežijo na spletu in kako naj se uporabniki primerno zaščitijo.    
 

Zelo veliko nevarnosti, ki nas lahko doletijo na spletu, je pravzaprav posledica prevelikega zaupanja, naivnosti ali neosveščenosti uporabnikov. Računalničarji so kmalu ugotovili, da je največja varnostna luknja nekega informacijskega sistema sam uporabnik, ki neprevidno klika ali brez premisleka zaupa določene informacije. Velikokrat se na naših delavnicah srečamo z otroki in mladimi, ki prostodušno priznavajo, da gesla elektronske pošte, spletnih profilov, blogov delijo s svojimi prijatelji, puncami, fanti. V tem ne vidijo nikakršne nevarnosti. Po drugi strani pa poslušamo o primerih, ko je nekdo v sošolčevem imenu pošiljal neprimerna sporočila učitelju ali je nekdo v imenu drugega pisal na blog sovražnosti, zaradi katerih je lastnika bloga potem zaslišala policija. Če nekdo pozna naše geslo, nam lahko naredi veliko škode. Še posebej, če isto geslo uporabljamo za dostop do več storitev, na primer elektronske pošte, elektronskega bančništva in še službenega računalnika. Ko torej enkrat nekdo ugotovi naše geslo, ima dostop do tako rekoč celotnega našega spletnega življenja. Kakšna pa so potem varna gesla? Predvsem se izogibajte preprostih in očitnih gesel, kot je ime vašega psa, raznorazni rojstni dnevi in obletnice, ki jih poleg vas, če pomislite, pravzaprav pozna tudi širša družina, prijatelji in celo kak sosed. Geslo je treba tudi vsake toliko zamenjati, če uporabljamo internet na javnem mestu, javnem računalniku, pa pazimo, da se na koncu pregledovanja pošte odjavimo! Če tega ne storimo, ima lahko naslednji uporabnik računalnika pregled do naše pošte in če je nesramen ali navihan, nam lahko kašno zagode. Sicer pa: če že imamo za vstop v neko storitev geslo, je jasno, da ga moramo ohraniti skrivnega in le zase, drugače pravzaprav ni smisla, da geslo sploh imamo.   
 
 

mag. Roman Vodeb

 

mag. sociologije kulture in kinezioloških znanosti
freudovec – teoretski analitik  

Ljudje vse preradi prečkamo meje. Toda kje je meja radovednosti, morale, razuma, sočutja in nenazadnje pravice, pa presodi vsak sam.

Mag.Roman Vodeb, je z nami delil svoj pogled na človeško radovednost.
 

  • Kakšno je vaše mnenje o človeški radovednosti?

Radovednost, v freudovskm žargonu bi jo lahko povezali tudi s »spoznavnim nagonom«  je temeljno gonilo človekove miselne dejavnosti. V osnovi govorimo o želji po spoznavanju. Melanie Klein je v tem kontekstu govorila o epostemofiličnih vzgibih, ki jih je zaznala (najprej) pri otrocih, in ti so temelj vsega nadaljnjega raziskovanja in radovednosti v odraslosti. Radovednost o kateri teče beseda je sicer treba v teoretskem kontekstu povezati s seksualnostjo (mišljeno v zelo širokem smislu). Radovednost pa lahko v odraslosti podivja ravno zato, ker je v ozadju nekaj (manifestno) seksualnega, torej spolnega. V objemu ljubosumja, tudi zgolj nezavedne, je človek najbolj radoveden – bolj kot vsak znanstvenik, ki je na pragu epohalnega odkritja. Zahrbtna naveza, v kateri se znajde radovednost je tudi zavist.

Radovednost oz. želja (pulzija) po spoznavanju še ne spoznanega ima v teoretskem oz. psihoanalitičnem smislu še določeno latentno oz. simbolno strukturo. Spoznavanje na simbolni ravni lahko pomeni, torej reprezentira oz. simbolizira tudi penetracijo oz. falično prodiranje. Zanimanje znanstvenikov (moških) oz. njihova znanstvena radovednost ima korenine v kastracijskem kompleksu. Tako kot je mogoče prodirati s penisom, je mogoče prodirati tudi z mislijo – tudi tako je mogoče razumeti moško radovednost v znanosti. Melani Klein je osnovno, prvo otroško radovednost, na kateri temelji vsa ostal radovednost v odraslosti, zvajala (tudi) na otroški sadizem in vsebino notranjosti materinega telesa. No, vse to je pa že »višja metematika« psihoanalize.

  • Kako na radovednost vpliva splet? Jo še povečuje?

Svetovni splet – torej internet je svojevrsten fenomen zato, ker so ljudje čez noč lahko skrili svojo identiteto – na ta način so lahko odmislili delček svoje moralnosti (Nadjaza) – in vse povprek spraševali o najintimnejših kotičkih seksualnosti oz. spolnosti. Le-ta se vselej znajdejo na pediestalu človekove radovednosti. Kako seksualno uživajo drugi, kakšna je njihova seksualna želje oz. fantazija, je temeljno (tako zavestno kot tudi nezavedno) vprašanje vsakega normalnega človeka. Za internet se je izkazalo, da ljudem pomaga odkrivati še zadnje tančice intimnih skrivnosti drugih – le na kakšen forumu se je treba včlaniti. Internet ljudem pomaga ugotavljati in spoznavati seksualno uživanje drugih. »Kako uživa(jo) drugi?« je imperativno vprašanje, ki poganja debate na mnogih forumih oz. klepetalnicah. In ker se človek lahko spremeni v anonimneža, lahko odvrže sram in vpraša vse, kar ga na področju seksualnosti muči. Ob tem ga lahko premami še radovednost. Začne se posluževati še trikov oz. nečednosti – npr. da ugane vhodna gesla različnih ljudi, in jim začne brskati po elektronski pošti po internetnih poštnih nabiralnikih. To zna biti šele adrenalinsko, le pravega uporabnika oz. uporabnico je treba najti. Večino prepovedanih seksualnih zmenkov se danes zasnuje oz. dogovori ravno preko interneta, torej preko elektronske pošte.

  • Kje so moralni zadržki?

Kadar na človeka, torej na njegov izvršilni organ Jaz (Ego) pritiska z libidom prežeto Ono (Id), je moralna instanca Nadjaza (Superego), ki si svojo motivacijsko energijo izposoja prav od Onega, skorajda brez moči. Marsikdo si lahko hitro (z)racionalizira, da s tem, ko nekaj (delikatnega, zasebnega, intimnega, seksualnega) (z)ve, še nikomur nič ne škodi. Nadjaz oz. moralnost je ob pritisku Onega, torej živalskosti (na Jaz, na zavest), brez moči. Ljudje pa se po moči in trdnosti Nadjaza izjemno razlikujejo. V otroštvu doživeti kolapsirani lik očeta, je navadno odločilen za to, da moški nimajo močnega Nadjaza. Slovenija je v tem kontekstu še posebno na udaru. Ženski Nadjaz je navadno malce šibkejši, ker se kot deklica nikoli ni »na kastracijski način« bala očeta. Zato lahko marsikatero žensko prepovedana oz. seksualna radovednost še prej izda.

 

  • Vaš  nasvet uporabnikom, ki jih zanimajo tuja življenja.

V tem kontekstu bi se jaz raje ognil kakršnimkoli nasvetom. Radovednost lahko predvsem pojasnjujem, moraliziranje pa prepuščam drugim. Podatek, da nekdo nekaj prepovedanega ve, nekdo drug pa ne, v tem drugem zbuja zavist – prikrajšan je za nek užitek, ki ga je deležen drugi. Jaz pa načeloma drugim nič ne zavidam. Celo več – nočem vedeti, kako uživajo drugi, ker bi morda lahko postal zavisten oz. ljubosumen. Tega pa nočem. Zato tudi drugim ne bi nič svetoval, ker bi se lahko preko moraliziranje ujel v lastno zavidanj užitka drugemu. Jasno pa je, da kakršnekoli prepovedane radovednosti ne odobravam, sam je ne prakticiram – ker imam močan Nadjaz, držim se določenih moralnih in etičnih načel.

  • Kje najti pomoč  in ali jo sploh potrebujejo?

Patološka radovednost je na področju »poizvedovanja« o intimnostih drugih lahko pojmujemo kot nekakšno zasvojenost – podobno kot zasvojenost s hazardom. Ko človek na prepovedan način spoznava oz. izve za prepovedane stvari o uživanju drugih, ki so predvsem intimne ali celo seksualne narave, zanj predstavljajo nepojemljiv psihični užitek, ki se mu ne more odreči. Skozi razumevanje t. i. libidinalne ekonomiji uživanja je jasno, da se Nadjaz (preko Jaza) ne more upirati imperativu Onega. Če dobro pomislimo, bi to res lahko bila posebne vrste zasvojenost, na katero »zasvojenci« zagotovo niso ponosni, toda ne morejo se kar tako znebiti. Nihče jih ne sili v abstinenco, saj nihče niti ne ve, da »kukajo« v zasebnost drugih. Zanje pa predstavlja tovrstna radovednost prevelik užitek, da bi se ji kar tako odpovedali.

  • Ali je radovednost sporna oz. do katere meje?

Radovednost je sporna predvsem za tistega, v čigar zasebnost nekdo »kuka«  oz. poizveduje, in za vse tiste, ki so vpleteni v neko razkritje zasebnosti (skrivnost). Najbolj so sporna seksualna varanja in internetna flirtanja. Jasno je, da je mamljivo in adrenalinsko (beri: v užitek) izvedeti, kaj drugi počnejo v intimi, in kaj od tega je jasno prepovedano. Z moralnega vidika je marsikaj sporno. V določenih primerih je sporen lahko že navaden (najstniški) seks, če zanj izve nekdo, ki za to ne bi smel izvedeti (npr. ex-partnerji, otroci, starši, bratje, sestre, duhovnik …) Bistveno bolj sporno v kontekstu radovednosti je, če iz radovednosti razkriti seks predstavlja varanje, ki ga radovednež v objemu zavisti in ljubosumja zatoži partnerju (možu ali ženi) ali celo celi javnosti, ali pa s pridobljenimi informacijami izsiljuje vpletene. Radovednost je torej lahko sporna, torej »nadležna«, ker lahko, milo rečeno, vsaj zaplete življenja mnogih, če radovednež svoje skrivnosti »razbobna« naprej. 

Komentarji
Kategorija:   Družina in finance, Novice
Naslednji prispevek

Parafinski vosek povzroča raka

junij 13, 2012 0