Wednesday, August 15, 2018
[Total: 0    Average: 0/5]

Lahko pričakujemo, da nam bo predšolski otrok predstavil svojega namišljenega prijatelja. Ne bodite zaskrbljeni, fantomski prijatelj ni znak osamljenosti in čustvene motnje, je zgolj pokazatelj različnih dejavnosti povezanimi z razvojem govora, obnašanja in čustev.

Opazite lahko, da se otrok med igro pogosto sprehaja iz domišljijskega v resnični svet in obratno. Včasih je ta linija tako ozka, da ne ve kdaj se konča domišljija in kdaj se začne realnost. Domišljija se lahko celo zlije z realnostjo. En dan bo trdno verjel, da je eden izmed risanih, filmskih ali knjižnih junakov, predstavljal bo zgodbe za katere je prepričan, da so resnične.

Domišljija pa lahko otroka prestraši. Pomembno je, da ga pomirite, nikakor njegovih zgodbic ne podcenjujte ali pa se iz njih ne norčujte. Ta faza čustvenega razvoja je povsem normalna in se je ne sme zanemariti. Predvsem pa se na njegov račun ne šalite.

Lahko pa se vključite v njegov domišljijski svet. S tem mu boste pomagali poiskati način za izražanje čustev in celo pomagali odpraviti nekaj težav. Npr. v domišljiji rojen lik pošljite v šolo ali vrtec in s tem vzpostavite nadzor nad namišljenimi dogodki.

Nazaj v resnično življenje

Otroku dajte jasno sporočilo, da ste ponosni na njegovo pot k samostojnosti in ustvarjalnosti. Pogovarjajte se in poslušajte, dajte mu vedeti, da upoštevate njegovo mnenje. Kadar okoliščine dovoljujejo mu dajte možnost odločanja: pri hrani, oblačilih, petju, igranju… S tem bodo pridobili občutek pomembnosti, ki jim bo pomagal pri sprejemanju odločitev. Seveda v restavraciji ne dovolite da poje zgolj sladico, ali da gre v vrtec premalo ali preveč oblečen. Ne preobremenjujte ga s preveliko izbiro, izbira naj med dvema ali največ tremi stvarmi. (izbiranje med večjim številom kepic sladoleda je lahko zelo mučno).

Najboljši pristop

Najboljši način navajanja na samostojno življenje, pa je kljub zapisanemu, obdržati dokaj močan nadzor, hkrati pa pustiti dovolj svobode. Otrok se mora zavedati, da ste zanj še vedno odgovorni, vendar naj ne pričakuje, da bodo vse končne odločitve vaše. Ko se sooči z vsemi svojimi bojazni, pri svojih odločitvah postane bolj odgovoren. V tem času je pomembno, da se počuti varno.

Tako kot pri triletnikih, pa je tudi še leto kasneje domišljijski svet zelo aktiven, toda pri štirih že razlikuje realnost in fantazijo.

Ne bodite presenečeni, da napredovanje v igri lahko vključuje tudi kakšne oblike nasilja. Vojne igre, lovljenje zmaja spadata v to kategorijo. Nekateri starši otroke obdarjajo z igračkami pištol, spet drugi otroci si orožje izdelajo iz kock ali drugih igrač. Na njegov: »Pa, pa, bum, bum, bang, bang,« ne smemo panično odreagirati. Igra še ne pomeni, da je naš otrok nasilen. Otroku se ne sanja kaj pomeni ubiti in umreti. Zanj so otroške pištole nedolžen in zabaven način, kako se znebiti konkurence in okrepiti lastno samopodobo.

Če želite okrepiti otrokovo samozavest, poslušajte kako govori z odraslimi. Namesto, da se skriva tako kot se je pri treh ali dveh letih, je sedaj prijazen, zgovoren in radoveden. Verjetno je tudi veliko bolj čustveno občutljiv, opazi če se ljudje veseli ali žalostni. V primeru žalosti pokaže znake sočutja in skrbi.

Pri približno petih letih se otrok prične navduševati in zanimati za osnove spolnosti. Sprašuje kako se rodijo otroci, zanimajo ga spolni organi, prav tako želi izvedeti, zakaj se deklice in dečki razlikujejo. Ko odgovarjate na ta vprašanja naj bodo odgovori preprosti, vendar uporabljajte pravilno terminologijo. Štiriletnikom še ni potrebno poznati spolne vzgoje, vendar kljub temu na njihova vprašanja podajte jasne odgovore.

Skupaj z zanimanjem za spolnost, se poveča zanimanje za igro s svojim spolnim organom, ali pa pokaže zanimanje za igro z drugimi otroci. Mogoče ni družbeno sprejemljivo vendar je to znak povsem zdrave radovednosti, ki pa ni povod za kazen.

Kdaj ga kaznovati?

S kaznovanjem pri tej starosti ne pretiravajte, kljub temu pa se morajo naučiti, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne.  Lahko se odločite, kaj boste povedali svojemu otroku:

·         Zanimanje za igro s spolnim organom je naravno

·         Golota in igra s spolnim organom v javnosti nista sprejemljivi

·         Nobena druga oseba, vključno s prijatelji ali sorodniki se ne sme dotikati njegovih intimnih predelov. Izjeme so zdravniki in medicinske sestre.

Ob približno istem letu otrok postane fasciniran nad staršem nasprotnega spola. Tako hčerke za očetovo pozornost tekmujejo z mamo, sinovo za  materino z očetom. T.i. Ojdipov kompleks je pri tej starosti normalen del osebnostnega razvoja, ter bo s časom izginil. Nobene potrebe ni, da se otrok počuti ljubosumen ali ogrožen.

Kategorija:   Novice, Vzgoja
Naslednji prispevek

Dojenčkov temperament

september 15, 2014 0