Thursday, December 12, 2019
[Total: 4    Average: 3/5]

Ob rojstvu

 
Ob rojstvu ima zdrav novorojenček razvite primarne reflekse in avtomatizme, ki se jih ne zaveda.

Za hranjenje je pomemben predvsem sesalni refleks in seveda refleks požiranja, ki prepreči, da hrana ne zaide v dihala. V prvih mesecih življenja dojenček še ne obvlada glavice in ostalih delov svojega telesa, pije pri prsih ali po steklenički in večino časa spi. Iz meseca v mesec postaja vse bolj sposoben obvladovati lastno telo, začne se zanimati za okolico, spremeni tudi ritem spanja.

Druga polovica prvega leta

V drugi polovici prvega leta postane dojenček razvojno ( psihomotorno in čustveno) pripravljen na to, da začne osvajati veščine hranjenja. S tem je mišljena pripravljenost otroka za uvajanje nove hrane, tako glede vrste, gostote in okusa kot načina njenega sprejemanja.

V tem starostnem obdobju je dojenček pripravljen na odstavljanje od prsi.

Različni gibi v ustih, zmožnost dajanja hrane iz rok v usta in razvoj finih gibov prstov, obvladovanje pokončne drže telesa ter zmožnost komuniciranja so tiste veščine, ki jih dojenček osvoji do konca prvega leta življenja, da lahko je sam.

Kdaj se razvije katera spretnost?

  • Po četrtem mesecu postane sposoben sprejemati gostejšo hrano z žličko.
  • Nekoliko pozneje se hrano nauči žvečiti.
  • Med šestim in devetim mesecem začne posegati po hrani z roko, pozneje s prsti in jo dajati v usta.
  • Proti koncu prvega leta je otrok sposoben sam piti iz skodelice ali stekleničke.

Kdaj začeti otroka hraniti z žličko?

Po četrtem mesecu starosti se pri dojenčku začne izgubljati refleks »plazenja jezika«. Do takrat vsako hrano, ki mu jo ponudimo po žlički, z jezikom odrine iz ust. Kadar pri hranjenju po žlički kljub temu vztrajamo, moramo žličko sprazniti na drugo polovico jezika, pri čemer obstaja velika nevarnost, da bo hrana zašla v dihala. Med petim in sedmim mesecem se otrok nauči jesti kašasto hrano z žličko, pri osmem mesecu pa žličko sprazni že z ustnicami in ob tem tudi primakne glavo k žlički. V tem starostnem obdobju otrok že sedi ob opori ali samostojno, kar mu olajša požiranje čvrste hrane.

Kdaj začeti s hrano, ki zahteva žvečenje?

Po šestem mesecu se otrok začne učiti žvečenja. Sprva s premikanjem čeljusti navzgor in navzdol, pozneje (pri sedmih mesecih) s krožnim gibanjem čeljusti, kot odrasli. Veča se tudi gibljivost jezika (predvsem vstran), tako da med desetim in dvanajstim mesecem otrok obvlada žvečenje in mu brez strahu lahko ponudimo kašasto hrano. Strokovnjaki poudarjajo, da je čas začetka hranjenja z žličko zelo pomemben – nesmiselno je začeti prezgodaj (pred četrtim mesecem), prav tako je nesmiselno otroka hraniti le po steklenički ali ga samo dojiti celo prvo leto življenja.

Kdaj bo naš malček jedel sam?

Pri sedmih in osmih mesecih otrok ponavadi že samostojno sedi, kar mu omogoča večjo gibljivost v ramenih in rokah in večjo svobodo seganja po hrani. Sprva (pri šestih mesecih) sega po predmetih s celo roko, pri devetih do desetih mesecih pa začne posegati po hrani s prstki.

Razvije se tako imenovani »pincetni prijem«, značilen za devet-desetmesečne nadobudneže, ki se plazijo po vseh štirih, veselo pobirajo s tal majhne drobtinice in si jih dajejo v usta. Pri tej starosti otrok hote (zavestno) spusti predmet iz roke in poseže po drugem ter preprijema igrače iz roke v roko, kar mu tudi pri hranjenju omogoča, da postaja vse bolj samostojen.

Po desetem mesecu posega po žlički in si jo daje v usta, čeprav večina namesto žličke raje uporablja svoje prste. To je čas, ko mu lahko ponudimo koščke kruha, sadja, zelenjave in mesa – vse glavne skupine hranil.

Pitje iz skodelice in stekleničke

Otrok lahko srka mleko iz skodelice že po šestem mesecu, vendar mu veliko mleka priteče nazaj skozi ustne kotičke preden pogoltne, ker jezik refleksno potisne naprej. Ta refleks se izgubi proti koncu prvega leta. Ob prvem letu veliko otrok že zna samostojno držati skodelico z obema rokama in narediti nekaj požirkov, ne da bi se jim zaletelo.

Ko otrok posega po predmetih sam in jih zavestno daje v usta, je zmožen tudi sam piti iz stekleničke. V tej starosti lahko začnemo dajati otroka k počitku s stekleničko (pri devetih do desetih mesecih), seveda pa naj bo tekočina v steklenički brez sladkorja, zaradi nevarnosti razvoja zobne gnilobe.

Njegova volja, naše veselje

Vzporedno z osvajanjem veščin hranjenja poteka tudi otrokov psihosocialni razvoj, skupaj z razvijanjem višjih možganskih funkcij. Otrok začne komunicirati z okolico s smehom, čebljanjem, pozneje z zlogi izraža zadovoljstvo ob hranjenju. V drugi polovici prvega leta se nauči pokazati, da je sit. Sprva s pljuvanjem ponujene hrane, pozneje z odkimavanjem, pri enem letu pa hrano, ko je sit, vrže na tla. V tem starostnem obdobju otrok tudi začenja razumevati želje staršev in jih proti koncu prvega leta tudi zna izpolniti (kadar je seveda pri volji).

Plavanje je koristno

Plavanje pomaga pri razvoju otroka Plavanje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, skozi igro in gibanje ter pospešeno dihanje se povečuje otrokova vzdržljivost. Otrok je v prijetno topli vodi sproščen, se razgiba in zato bolje spi. Gibanje v vodnem okolju pozitivno vpliva na telesni, psihični in socialni razvoj otroka, gledano z zdravstvenega vidika pa dobro vpliva na dihalni sistem, razvoj mišičja in sklepov, termoregulacijo…

Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčnožilni sistem, saj deluje na dele telesa, ki so potopljeni v vodo, in prek kože na vene. Pod vplivom pritiska priteka približno dvajset odstotkov več krvi v desni del srca in prek pljuč v levi del srca. S tem se poveča in krepi srčno mišičje. Redna vadba dojenčkov v vodi znižuje frekvenco srca in zviša njegovo zmogljivost. Otrok si po naporu hitreje opomore in kaže povečano vzdržljivost.

Na razvoj skeleta vpliva intenzivno gibanje v vodi, zaradi katerega pride do intenzivne rasti kosti in dobrega oblikovanja sklepov. Gibanje v vodi pripelje do enakomernega oblikovanja skeletnega mišičja. Hrbtenica otroka, ki hodi na vadbo, se prej začne spreminjati iz okrogle v dvojno obliko S. Ortopedi v tem vidijo osnovo za dobro držo otroka, saj se v prsnem položaju v vodi krepita hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča.

Gibanje v vodi pospešuje psihični razvoj otroka. Dojenček si lahko izpolni željo s svojimi lastnimi močmi, na primer ko priplava do igračke ali nazaj k staršem. Ko se otrok začne samostojno gibati, se začnejo razvijati socialni odnosi.

vir: e-Zdravje

Komentarji
Kategorija:   Novice, Rast in razvoj
Naslednji prispevek

Artičoka za pospeševanje presnove

junij 13, 2012 0