Tuesday, May 28, 2024

Znanstveniki iz univerze na Kreti so v obdobju 12 mesecev spremljali zdravje 1.000 dojenčkov. Zabeležili so si vsak primer pogostih okužb respiratornih in urinarnih poti, okužb ušes, konjuktivitisa, želodčnih težav in aft.


Vsi sodelujoči otroci so bili cepljeni po rednem programu, ter imeli na voljo vso zdravstveno oskrbo.

Raziskovalci so izračunali, da je mesec dni dojilo 24,6% mam, najmanj pol leta pa jih je dojilo samo deset odstotkov.

Raziskovalci so opazili, da so se pri dlje dojenih otrocih redkeje pojavljale okužbe, manj pogosti so bili obiski pri zdravniku, hospitalizacij pa skoraj ni bilo.

Dojeni otroci so imeli nižje tveganje respiratornih infekcij, ušesnih infekcij in pojav aft. Če se je k materinem mleku dodajalo umetno mleko, so bila tveganja višja.

V članku objavljenem v strokovni reviji Archives of Disease in Childhood so avtorji zapisali, da se preventivi učinek materinega mleka pripisuje protitelesom, ki z dojenjem prehaja dojenčkov organizem, kot tudi z ostalimi prehranjevalnimi in imunskimi dejavniki.

Raziskovalci so zaključili, da dojenje, brez prejemanja nadomestnega mleka, ščiti pred pogostimi okužbami in znižuje pogostost, ter intenzivnost različnih infekcij, ki ne velja samo za države v razvoju, ampak tudi v razvitih državah.

Po nekaterih podatkih se v Sloveniji doji v povprečju 3,5 mesecev.

Naslednji prispevek

Pregoreksija

13 junija, 2012 0