Monday, April 22, 2024

Dosedanje raziskave na različnih živalskih vrstah o vplivu amfetaminov na nosečnost potrjujejo njihovo povezanost z višjim tveganjem strukturnih malformacij srca in velikih krvnih žil. Podatki o vplivu amfetamina na humano nosečnost pa so zelo protislovni, kot tudi podatki o tveganju nastanka malformacij na splošno, prav tako tudi podatki o tveganju nastanka specifičnih malformacij.


Najpomembnejša raziskava na temo nosečnosti in ecstasya je bila koncu leta 1999 objavljena v ugledni medicinski reviji The Lancet. Prospektivno spremljanje nosečnosti v kateri je bil fetus v času intrauterinega življenja izpostavljen MDMA kaže na statistično pomembno povečanje prirojenih anomalij fetusa (15,4%), pri čemer prednjačijo kardiovaskularne anomalije (26/1.000 rojstev), ter mišično-skeletne anomalije (38/1.000 rojstev).

Znanstveniki iz Edinburgha (National Teratology Information Service) so s ciljem, v obdobju 1989 do 1998, spremljali raziskavo vpliva ecstasya na fetus 136 nosečnic.

Prva skupina nosečnic je jemala samo ecstasy – 74 nosečnic, 62 nosečnic pa je poleg omenjene droge uživalo še nek drug narkotik (37 nosečnic je jemalo ecstasy in amfetamine; 20 nosečnic ecstasy in kokain; 13 nosečnic ecstasy in alkohol; 16 nosečnic ecstasy in marihuano; 9 nosečnic ecstasy in LSD, 13 nosečnic ecstasy in ostalo).

Večina nosečnic (127) je ecstasy jemala v prvem tromesečju nosečnosti, dve v drugem tromesečju, dve samo v drugem tromesečju in ena smo v tretjem tromesečju nosečnosti.

Akutna toksična reakcija na ecstasy je bila zabeležena pri dveh nosečnicah.

Spontani splav je končal 11 nosečnosti, 48 deklet se je odločilo za umetni splav, ena izmed njih zaradi diagnoze fetalne malforamcije.

Incidenca spontanih splavov je znašala 8%, kar odgovarja incidenci spontanih splavov med splošno populacijo. Incidenca umetnih, torej namernih prekinitev nosečnosti je bila 35%, kar je daleč nad povprečno vrednostjo.

Iz celotne skupine je bilo rojenih 78 otrok, 66 njih je bilo zdravih, pri 12-tih pa so se pokazale prirojene napake (15,4%), kar je statistično precej več kot v splošni populaciji (2-3%).

V tej skupini so imele tri novorojenke (38/1.000) pes talus, prirojeno anomalijo položaja stopal, ki se spontano pojavlja pri 1/1.000 rojstev, razmerje v spolih pa je 3:1 v korist dečkov.

Spontano tveganje nastanka prirojenih srčnih napak znaša 5-10/1.000 rojstev. V skupini 78 rojenih otrok intrauterino izpostavljenih delovanju ecstasya, sta imela dva otroka prirojeno srčno napako. Pri enem so diagnosticirali vetrikularno napako, pri drugemu pa vetrikularno in atrijsko septalno napako (26/1.000).

Ostale anomalije, ki so se pojavljale so bile: odsotnost gornjih udov, hipoplastična rebra, stenoza pilorusa, bilateralna hidronefroza, ptoza oči, hidrocefalija, hermafroditizem.

Nižje število kandidatk v raziskavi daje nezadovoljivo statistično moč, ki ne more natančno odgovoriti na vzročno-posledično povezavo ecstasya na posamezne primere prirojenih anomalij, vendar je raziskava kljub temu pokazala na izrazito odstopanje v tej smeri.

Naslednji prispevek

Carski rez in alergije

14 avgusta, 2013 0