Thursday, February 22, 2024

Tako je povprečno razmišljanje naših mam, očetov, partnerjev in vse prevečkrat tudi same ženske, ki se pripravlja na porod. »Človek je po svoji naravi konzervativen in do novosti praviloma nezaupljiv. Potrebuje določen čas, da se otrese negativnega predznaka in začne na njih gledati predvsem s pozitivnega zornega kota. Temu dodajo svojo vlogo še marsikateri moji kolegi, ki svarijo pred tveganjem posega, češ, »za tistih nekaj bolečih ur enkrat samkrat v življenju pa že ne boš komplicirala«. Običajno dajejo take nasvete ravno tisti, ki tako obliko poroda le bežno poznajo. Ampak v Sloveniji je to že skoraj pravilo, da se najbolj usposobljeni za tako vrsto pridige čutijo praviloma tisti, ki stvari slabo poznajo,« je do današnjega načina razmišljanja o epiduralni analgeziji kritičen dr. Grmek, ki jo v Postojnski porodnišnici uresničuje že vrsto let. »Po svetu pa je odstotek izvajanje te vrste poroda zelo različen,« nadaljuje dr. Grmek. »Pogojen je krajevno, kulturno in finančno. Pred leti je bilo povprečje v Evropi pri porodih približno 30 odstotkov. Tak porod je v skandinavskih državah skoraj praksa, saj se izvaja kar v 90 odstotkih, nad povprečjem sta na primer tudi Škotska in Irska. Manj pogost je v nemško govorečih državah. Samo kot zanimivost; v Izraelu je epiduralne analgezije ob porodu deležno približno 70 odstotkov porodnic.«


Prednosti in slabosti

Na splošno epiduralna analgezija velja za varen postopek v porodništvu tako za mamo kot za otroka. Seveda pa obstajajo tudi nekatera tveganja; predvsem lahko pride do zastoja poroda in posledično do instrumentalnih dokončanj poroda, kot je na primer vakuumski porod. Drugo tveganje je nenaden padec krvnega tlaka pri materi, ki je lahko nevaren tudi za otroka. Taka težava naj bi se pojavila le v 1 do 2 odstotka in zahteva takojšnje ukrepanje. Nekatere porodnice med porodom ne čutijo nog in tudi ne morejo same urinirati, zato je pri teh potrebna kateterizacija sečnega mehurja na dve do tri ure.

»Ni posega v naše telo, ki ne bi bil povezan s kakršnim koli, pa četudi banalnim problemom,« pojasnjuje dr. Grmek. »Zavedati se moramo, da je vstavljanje katetra v naše telo poseg in tako kot kateri koli poseg predstavlja možnost zapletov. Tudi sama tehnika je izbirna, kar pomeni da se je ne izvaja pri tistih bolezenskih stanjih, ki predstavljajo sama po sebi povečano tveganje za kateri koli poseg. V takih primerih pravimo, da je poseg kontraindiciran. V literaturi so opisani številni možni zapleti. Najhujši, to so tisti, ki potrebujejo agresivno zdravljenje, so na srečo zelo redki in bi se po neki statistični verjetnosti na našem področju smeli dogoditi le vsakih nekaj let. Iz prakse pa lahko povem, da je najpogostejši zaplet te tehnike t. i. postpunkcijski glavobol. Na to možnost bo opozoril že anesteziolog pri vstavitvi katetra. Sam glavobol je tipičen in se pojavi v stoječem in sedečem položaju, izzveni pa, ko se človek uleže. Ob tem je pogosto potreben tudi analgetik. Na srečo so v praksi zapleti pri veščih anestiziologih redki, blagi in prehodni. Porodnice pa opisujejo poleg zmanjšanja ali odsotnosti bolečine nekje od višine pasu navzdol še neobčutljivost na dotik in občutek topline, v nogah pa še dodatno občutek mravljinčenja in teže. Kot posledica dodanega opioidnega analgetika, mešanici, ki jo dovajamo po epiduralnem katetru, porodnice redko opisujejo občutek srbečice, še redkeje pa nastopi slabost z bruhanjem,« o stranskih učinkih pripoveduje dr. Grmek.

Kako poteka porod z epiduralno analgezijo

Epiduralna anastezija lahko zniža krvni tlak. Ker je za otroka, ki se rojeva, nujno, da dobiva tudi med samim porodom dovolj kisika, je treba krvni tlak matere vzdrževati na normalni ravni. Prav zato bo nosečnica v porodni sobi najprej dobila v žilo vsaj liter infuzijskih tekočin, kar bi zmanjšalo možnost kasnejšega hitrega padca krvnega tlaka. Nato ji bo anesteziolog vstavil tanek kateter v epiduralni prostor tik ob hrbtenjači v ledvenem delu. To bo storil medtem ko bo porodnica sedela na porodni postelji, imela glavo na prsih in rahlo usločila hrbet. Skozi kateter bo nato v določenih časovnih razmakih vbrizgaval lokalni anestetik, ki bo začasno omrtvičil živčna pota za prevajanje bolečine, ki spremljajo popadke. Anestetik, ki povzroči izgubo čutenja, namreč prekine večino bolečinskih dražljajev. Lahko pa bodo analgetični odmerki anestetikov z opioidnimi analgetiki tekli v trajni infuziji s pomočjo posebne črpalke. Praviloma je anesteziolog ves čas, ko je kateter v delovanju, dosegljiv in spremlja dogajanje. Pri nekaterih porodnicah epiduralna analgezija v drugi porodni dobi (porajanje otroka) oteži pritiskanje. Mati ne čuti popadkov, zato tudi ne zna pritisniti za iztis otroka. Tukaj pomaga sedenje v pokončnem položaju in osredotočanje na pritiskanje. Če tudi to ne pomaga, bo babica, ki vodi porod, pritisnila na maternico preko trebušne stene. V skrajnem primeru pa je potreben vakuumski porod, ki seveda prinaša določeno tveganje. Idealno je zmanjšati odmerke anestetika pred pritiskanjem, da porodnica v iztisni dobi čuti popadke in s pritiskanjem pomaga pri rojstvu otroka. Po porodu se kateter odstrani in učinek popusti v nekaj urah. »Praviloma epiduralna anlgezija na novorojenčka nima klinično pomembnega učinka v negativnem smislu. Nasprotno, praksa kaže, da jim sproščenost matere godi in se rodijo v boljši kondicijo, kot če ima mati drugačno obliko lajšanja bolečine ob porodu,« pravi dr. Grmek.

»Zanimanje za EA se presenetljivo ne povečuje«

Pri nas je porodnišnica v Postojni tista, ki »slovi« po epiduralni analgeziji. To ne pomeni, da je v ostalih slovenskih porodnišnicah na željo porodnice ni možno dobiti, gre le za to, da jo tam zadnjih pet let omogočajo 24 ur na dan, pa čeprav proti plačilu. V postojnsko porodnišnico se tako pripeljejo nosečnice iz širše okolice, ki bi želele roditi brez bolečin. »Če bi govorili o konkretnih številkah, se je v letu 2006 v porodnišnici Postojni za EA odločilo 420 porodnic. Glede na število vseh predstavlja to približno 30 odstotkov porodov v EA. Tak je tudi odstotek porodov z epiduralno analgezijo od začetka izvajanja le-te pa do danes v naši porodnišnici; odstotek se, morda začuda, ne zvišuje. Cena je 167 € oz. 40.000 SIT. Pri nas je EA plačljiva zato, ker predstavlja to nadstandard, oz. strošek, ki ga ne moremo vgraditi v ceno, ki jo pokrije za porod zdravstvena blagajna,« pravi dr. Grmek.

Praksa v slovenskih porodnišnicah

24-urna brezplačna EA je mogoča v porodnišnici Izola, Slovenj Gradcu in Murski Soboti, 24-urna proti plačilu v Brežicah in Postojni, drugod pa se jo, ne glede na to ali je plačljiva ali brezplačna, dobi le, če je anesteziolog v času poroda na voljo oz. se porodnica zanjo vnaprej posebej dogovori. Edina porodnišnica pri nas, kjer epiduralne analgezije pri porodu ne prakticirajo, je porodnišnica Šempeter pri Novi Gorici. Zagotovo je epiduralna analgezija danes najbolj učinkovito sredstvo za lajšanje porodnih bolečin, ki s seboj prinaša tudi nekaj tveganja. Vendar se lahko zapleti pojavijo tudi ob običajnem porodu. S tem dejstvom naj se opogumljajo tiste nosečnice, ki resno razmišljajo o tovrstnem lajšanju bolečin pri porodu. Ko bo porod za njimi, se bodo spočite znašle v novi najlepši vlogi: biti mama.

Kategorija:   Nosečnost, Porod
Naslednji prispevek

30 dejstev, ki jih mora poznati vsaka nosečnica

13 junija, 2012 0