Gripa: pričakujemo običajne viruse

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da letošnja cepiva proti gripi vsebujejo prav te viruse.

V letošnji sezoni pričakujemo običajne viruse gripe, presenečenj ne pričakujemo čeprav niso izključena. Preteklo leto se je sezona gripe pričela zelo pozno, prave epidemije pa vendarle ni bilo. Za relativno malo število obolelih je zaslužno tudi preventivno cepljenje. Čeprav je gripa podobna prehladu, so simptomi intenzivnejši in trajajo dlje časa. Dokler se prehlad pojavlja pogosteje kot vse ostale bolezni skupaj, večino ljudi se prehladi nekajkrat letno, bo gripa sezonska bolezen. Prehladom so še posebno naklonjeni otroci, ki se lahko prehladijo tudi do osemkrat letno.

Gripa lahko izzove resnejše komplikacije, še posebno pri mlajših otrocih, starejših in kroničnih bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom. Prav zaradi tega cepljenje priporočamo starejšim, kroničnim bolnikom in zdravstvenemu osebju. Koliko ljudi bo tekom leta zbolelo je težko predvideti.

Ko se pojavi nov virus, na katerega človeški organizem še ni razvil odpornosti, govorimo o pandemiji gripe. Svet in Slovenija se že nekoliko časa pripravljata na pandemijo gripe, še posebno po paniki, ki jo je povzročila ptičja gripa in najava mogoče smrtonosne mutacije virusa. Pandemija pripelje do simultanih epidemij širom po svetu, z ogromnim številom obolelih in veliko smrtnimi žrtvami. Z obzirom na dobro in hitro transportno povezavo po svetu, ter velikim številom prebivalcev na enem mestu, se lahko epidemija novega virusa influence spremeni v pandemijo po celem svetu. Pojav influence pri živalih, še posebno če se pojavi istočasno kot pri ljudeh, povečuje tveganje pandemije zaradi verjetnosti spajanja, ter mutiranja človeškega in živalskega virusa. V preteklih letih se je svet soočal z možnostjo omenjene pandemije zaradi virusa ptičje gripe. Črnega scenarija vseeno ni bilo.

V preteklem stoletju se z najhujšo pandemijo srečamo v letu 1918, ki je za posledicami t.i. španske gripe umrlo 40 do 50 milijonov ljudi. Čeprav se je od takrat zdravstvo močno razvilo neke epidemiološke raziskave Centra za kontrolo in preventivo bolezni iz Atlante predvidevajo, da bi lahko današnje pandemije terjale med dvema in osmimi milijoni življenj. Ocenjuje se, da bi samo v visoko razvitih državah, ki predstavljajo 15% celotnega prebivalstva, zdravniško pomoč poiskalo med 134 in 233 milijonov ljudi, od tega bi jih bilo potrebno hospitalizirati med dvema in petimi milijoni. Vpliv naslednje pandemije pa bo najbolj očiten v državah z najmanj prihodki in s tem slabšo zdravniško oskrbo. Če pride do nove pandemije gripe je potrebno vedeti, da se bo le-ta širila izjemno hitro. Cepiva, ki nebo dostopen vsem, bo hitro zmanjkalo, zdravstvene kapacitete bodo omejene, zaradi velikega števila obolelih bo oteženo delo različnih služb.

Še vedno je ključno, s pomočjo mreže nacionalnih centrov za influenco, globalno spremljanje gripe. Svetovna zdravstvena organizacija ima razvito mrežo 112 nacionalnih centrov s pomočjo katerih na vseh kontinentih spremlja aktivnost virusov gripe, ter sporoča pojave nenavadnih virusov influence in na ta način izolirajo potencialni pandemijski virus.