Monday, October 21, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

Hepatitis A se pojavlja po vsem svetu, vendar se endemsko, z občasnimi epidemijami, pogosteje pojavi v državah v razvoju (Afrika, Bližnji vzhod, Južna in Srednja Amerika).

Okužba

Pomembno vlogo prenosa virusa hepatitisa A ima fekalno-oralna pot (t.i. bolezen umazanih rok). Prenos okužbe je pogojen s prisotnostjo fekalne kontaminacije na konicah prstov, zato je okužba pri ljudeh, ki si ne umivajo rok dokaj enostavna. Najbolj izpostavljeni so otroci, vendar se pri njih bolezen pojavi v blažji obliki in traja krajši čas.

Pojav virusa pogojuje sanitarno stanje okolja, higienske navade in skupina ljudi v bližnjem stiku z virusom (šole, vrtci, bolnišnice…). Za razliko od držav v razvoju, se hepatitis A v razvitih državah pojavlja v kasnejšem življenjskem obdobju.

Bolezen se lahko prenaša tudi z okuženo vodo. V tem primeru se hepatitis pojavi v obliki masovnih hitro širjenih epidemij, ki zajamejo celotno starostno strukturo.

Hepatitis A se lahko širi tudi z okuženo hrano. Ponavadi gre za živila, ki niso izpostavljena termični obdelavi ali se termična obdelava izvaja pri nižji temperaturi (surove ali premalo kuhane školjke, ki se razvijajo v kontaminirani vodi).

Zelo malo je dokazov, da se HAV (Hepatitis A virus) prenaša med heteroseksualnim spolnim odnosom, pri moških homoseksualcih pa je incidenca HAV dokaj visoka. Parenteralni prenos HAV po krvi je mogoč, vendar v zelo redkih primerih.

Človek je edini gostitelj virusa hepatitisa A (oboleli lahko v fazi inkubacije in akutni fazi okuži druge ljudi).

Simptomi

Inkubacija oz. čas, ki je potreben od vstopa virusa in pojave prvih simptomov bolezni, traja približno dva do štiri tedne. Simptomi so:

·         Visoka telesna temperatura

·         Bolečine v mišicah in sklepih

·         Slabost in bruhanje

·         Včasih tudi driska

Po padcu telesne temperature se pojavijo naslednji simptomi:

·         Koža in beločnice porumenijo

·         Temen urin

·         Svetlo blato

·         Povečana jetra

Po tednu ali dveh simptomi bolezni izginejo, popolno okrevanje traja štiri do šest tednov.

Bolezen običajno spontano izgine in ne preide v kronično obliko. Vseeno pa lahko HAV povzroči prolongirano holestazo (zastoj žolča), ki jo spremlja povišana alkalna fosfataza skupnega bilirubina, kar lahko traja več mesecev, redko se spremeni v kronični relapsirajoči tok.

Opisano stanje se običajno reši najkasneje v letu dni. HAV pa je lahko sprožilec oblike avtoimunskega hepatitisa, ki se ga napačno zamenjuje s kroničnim hepatitisom. Ta oblika bolezni se pojavi pri zelo malem številu okuženih, težka t.i. fulminantna oblika pa lahko poškoduje jetra. Znano je, da se fulminantni hepatitis A, čeprav redko, v večjem številu pojavi pri intravenskih odvisnikih.

Simptomi bolezni so odvisni od splošnega zdravstvenega stanja obolelega in starosti pri kateri se je infekcija pojavila. V otroškem razvoju, še posebej v prvem letu življenja, je bolezen blaga in mine neopaženo. Infekcija v kasnejših letih pa se lahko sprevrže v težko obliko bolezni.

Laboratorijske raziskave

Laboratorijske preiskave kažejo povišano vrednost jetrnih encimov (AST, ALT) in bilirubina, kar je znak poškodb jetrnih celic.

Med akutno infekcijo imunski sistem bolnika ustvarja protitelesa Ig M anti-HAV, ki se v krvi zadržuje naslednjih 6 – 12 mesecev od pojave prvih simptomov bolezni. Prisotnost Ig G anti-HAV je indikator preležanosti hepatitisa A ali imunosti kot posledice cepljenja proti hepatitisu A. Virus se lahko izolira iz blata obolelega, vendar se ne izvaja rutinsko.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatsko: zniževanje telesne temperature, vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja, počivanje in dieta. V primeru hujše oblike bolezni je potrebna hospitalizacija. Bolezen spontano izgine, prehod v kronično obliko ni zabeležen.

Preventiva

Osnovna preventiva hepatitisa A je enaka kot pri vseh ostalih črevesnih obolenjih: ustrezna osebna higiena in ustvarjanje pogojev okoljske higiene (umivanje rok, pravilno odlaganje odpadnih materialov, neoporečna pitna voda in hrana).

Bolezen se lahko prepreči s preventivnim cepljenjem, ki se priporoča potnikom v endemska področja, medicinskemu osebju, ljudem, ki so prisotni v procesu proizvodnje hrane, ljudem, ki delajo v komunalnih podjetjih povezanih s kanalizacijo, ter ljudem s kroničnimi jetrnimi boleznimi.

Cepljenje proti okužbi s hepatitisom A se priporoča tudi homoseksualcem, ter intravenskim odvisnikom. Prav tako se cepljenje priporoča ljudem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z obolelimi, kot tudi ljudem, ki so bili v spolnem kontaktu z okuženim.

Cepljenje sestavljata dva odmerka cepiva, s tem da drugi odmerek sledi šest do dvanajst mesecev po prvem odmerku. Danes poznamo kombinirano cepivo, ki ščiti pred hepatitisom A in B. Prejeme se ga v treh odmerkih – drug odmerek mesec dni po prvemu, tretji pet mesecev po drugemu. Zaščita je vseživljenjska. 

Komentarji
Kategorija:   Bolezni, Novice
Naslednji prispevek

Noge ‘na O in X’

maj 12, 2014 0