Tuesday, February 27, 2024

»Čeprav ravno zaradi ekonomskih razlogov med 34 in 38 tedni nosečnosti izvedemo pregled na kulturo BSHB upamo, da bo naše delo spodbudilo porodnišnice, da se pregled izvede med samim porodom,« je dejal dr. Bruno Pozzetto iz Faculte de Medecine J. Lisfranc iz Saint-Etienna.


BSHB je vodeči povzročitelj neonatalne infekcije v razvitih državah. Povzroča lahko življenjsko nevarno pljučnico, septikemijo in meningitis, profilaktično prejetje antibiotikov med porodom pa bi lahko te infekcije preprečilo.

Dr. Pozzetti je preverjal ali bo PCR metoda hitrega testiranja BHSB ob porodu zmanjšal nepotrebno antimikotično zdravljenje v primerjav s konvencionalno kulturo, ki se izvaja med 34 in 38 tednom nosečnosti. Rezultati raziskave, ki je zajela 225 žensk, so objavljeni v reviji BJOG.

Samo 4,5% žensk s PCR pregledom je pri porodu nepotrebno prejelo antibiotično zdravljenje, če primerjamo 13,6% otročnic z vaginalnim brisom 34 – 38 tednov nosečnosti (p<0.001).

Za rezultate PCR testiranja je potreben čas od 1 ure in 35 minut do 2 uri in 20 minut, ki so bili veliko bolj občutljivo na kulturo (66,7 proti 55,6%), veliko bolj specifični (94,9% proti 84,5%), imeli so večjo pozitivno prediktivno vrednost (64,3% proti 33,3) in negativno prediktivno vrednost (95,4% proti 93,2%).

PCR stane približno 40 evrov na pacientko, BHSB okoli 37,8 evra na pacientko.

Rezultati so v prid hitrega PCR testiranja.

»Glavni cilj na vseh področjih medicine je boj proti rezistenci na antibiotike. Prav zaradi tega je potrebno hitro spremeniti pravila, še posebej pri novorojenčkih. V tem smislu naše delo ponuja verjetnost modrejše uporabe antibiotikov,« pravi dr. Pozzetto.

Z napredkom molekularne biologije, novi testi omogočajo natančno in pravočasno diagnozo prisotnosti BHSB v vaginalni mikroflori. Priporočila pravijo, da se pri vseh prezgodnjih porodih priporoča antibiotično zdravljenje brez prej znanega BHSB statusa.

»Diagnosticiranje beta hemolitičnega streptokoka s PCR metodo, bi pri materah prezgodaj rojenih otrok drastično zmanjšalo uporabo antibiotikov, posledično pa bi bil plod in kasneje dojenček manj izpostavljen dolgoročnim posledicam delovanja antibiotikov, v glavnem negativni stranski učinki kot so astme, alergije in debelost,« še dodajajo.

Naslednji prispevek

Kajenje v nosečnosti – slabši sluh pri otrocih

26 junija, 2013 0