Monday, October 7, 2024

Diagnoza

Diagnoza se najpogosteje postavi na podlagi družinske anamneze in preteklih nosečnosti. Najpogosteje se pojavi v poznem drugem tromesečju ali v zgodnjem tretjem tromesečju nosečnosti. Ponavadi se prične z nebolečim odtekanjem vode, ter nebolečo dilatacijo materničnega vratu, ob kateri plodovi ovoji silijo v vagino.


Vzrok

Cerviklana inkompetenca je lahko dedna ali prirojena, šibkost tkiva materničnega vratu pa je lahko posledica prisilnih dilatacij ali travm. Prirojena, kongenitalna šibkost se lahko pojavi nenadoma, ali kot posledica izpostavljenosti diethylstilbestrolu (DES) pred rojstvom.

Zdravljenje

Za odpravljanje težave je na voljo zgolj cerklaža-podvezovanje materničnega vratu. Šivanje se lahko izvede transvaginalno ali transabdominalno. Slednjega se poslužujemo zgolj v primeru, da vaginalno nameščeni šivi popustijo. Metodo imenujemo McDonaldovi ali Shirodkarjevi šivi. Shirodkarjev poseg je nekoliko bolj zahteven, saj se šivi namestijo nekoliko globlje oz. višje na materničnem vratu.

Če se po vaginalni cerklaži nosečnost odvija brez hujših zapletov ali težav, se šivi odstranijo v 37. tednu nosečnosti.

Abdominalna cerklaža pa zahteva izbiro carskega reza, šive pa se ponavadi ne odstrani in pusti in-situ za morebitne naslednje nosečnosti.

Med šivanjem lahko pride do razpoka plodovih ovojev, samo šivanje pa lahko poveča tveganje vaginalnih in intrauterinih okužb.

Izid nosečnosti

Narejenih je bilo kar nekaj randomiziranih kontrolnih raziskav, ki so poskušale odgovoriti na vprašanje izida nosečnosti pri pacientkah s cervikalno inkompetenco. Največja je bila zagotovo britanska raziskava RCOG (Royal College of Obstetricians and Gyneacologists) objavljena leta 1993, v kateri so naključno spremljali 1.292 nosečnic z narejeno cerklažo. Rezultati raziskave pri ženskah, ki so v preteklih nosečnosti zaradi CI splavile v drugem mesecu nosečnosti so bili vzpodbudni.

Pravočasno prepoznavanje CI 

V ginekoloških protokolih obstajajo pravila, kakšen mora biti maternični vrat med nosečnostjo. Preverjanje materničnega vratu se lahko izvede s palpacijo ali različnimi inštrumenti. Raziskave do sedaj še niso postregle s podatkom, s katerim bi lahko zagotovo potrdili diagnozo CI. Najlažji prediktor so seveda pretekle neuspešne nosečnosti.

Transvaginalni ultrazvok (TVUZ) med nosečnostjo bi teoretično lahko postregel z neko pavšalno oz. grobo napovedjo CI. Običajna dolžina materničnega vratu je 4 cm (merjeno s TVUZ). Ženske z dolžino materničnega vratu manj kot 2,5 cm imajo kar 50% višje tveganje za prezgodnji porod. Nekatere raziskave so preučevale odprtje notranjega dela materničnega vratu, kot posledico pritiska na vrhu maternice. Ta pregled v zgodnji nosečnosti naj bi diagnosticiral oz. določil ženske, ki so podvržene višjemu tveganju razvoja CI.

Vse raziskave na tem področju so še v dokaj zgodnji fazi. Za iskanje hitrejših, natančnejših diagnoz in boljši rešitev zdravljenja CI, pa bo potrebno vložiti še veliko naporov in znanja.