Neplodnost: Histerosalfingografija – HSG
Histerosalfingografija je postopek pri katerem v področje maternice in jajcevodov vbrizgamo majhno količino kontrastne tekočine, ki jo se ob slikanju z radioaktivnimi žarki obarva.
Beri daljeRezultati iskanja: 'hsg'
Preiskave prehodnosti jajcevodov
Prve preiskave prehodnosti jajcevodov je leta 1922 s pomočjo vpihovanja zraka (insuflacije, persuflacije)) izvedel Rubin, po katerem se metoda imenuje Rubinov test. Ta metoda je danes z razvojem medicine in medicinske opreme zgolj mejnik pri raziskovanju in diagnosticiranju motenj ženskega reproduktivnega sistema. Testiranje prehodnosti jajcevodov se v današnjih dneh izvaja s histerosalpingografijo (HSG), histerosalpingokontrastsonografijo (HSCS) in laparoskopijo.
Beri daljeNeplodnost: Histeroskopija
Histeroskopija je endoskopska preiskava rodil, ki je namenjena zgolj diagnostičnemu, terapevtskemu ali operativnemu postopku.
Beri daljeDiagnosticiranje neplodnosti
V moderni medicini so na voljo številne diagnostične metode, ki so ciljno usmerjene v morebitnega povzročitelja neplodnosti. Na podlagi anamneze vas bo ginekolog napotil v detajlnejše ginekološke preiskave ali preiskave povezane z motnjami delovanja endokrinega sistema. Neplodnost umeščamo v zelo širok spekter zdravstvenih težav med katere sodijo: težave z delovanjem ženskega endokrinega sistema, težave z zdravjem v medenični votlini (poškodbe jajcevodov, endometrioza, maternične težave in stanje, miomi, polipi), cervikalna interakcija med partnerjema in zdravje moškega reproduktivnega sistema.
Beri daljeKlomifen: spodbujanje ovulacije
Prekomerna telesna teža se v reprodukcijskem potencialu kaže kot ‘spletkarka’, ter se vmešava v hormonske in presnovne mehanizme, ki na koncu povzročajo redkejše ovulacije in posledično nižjo verjetnost spočetja. V kolikor izguba telesne teže ali idealna telesna teža pacientke ne stimulirata indukcijo ovulacije, se pacientkam brez ovulacije predpiše klomifen (Clomid, CC). Izkušnje so pokazale, da klomifen (sintetični hormon) spodbudi ovulacijo pri 70 – 85% pacientk, vendar samo 40 – 50% teh žensk zanosi. Kumulativna stopnja nosečnosti po 12 ciklih pri kateri je prisotna terapija s klomifenom dosega do 80%.
Beri daljeAnomalije Mullerjevih vodov
Prirojene anomalije ženskih spolnih organov, ki nastanejo zaradi izostanka spajanja, nerazvitosti ali razgradnje Mullerjevih vodov, so zelo pogoste. Anomalije pogosto povzročajo neplodnost, zmanjšano plodnost, menstrualne motnje, ponavljajoče spontane splave, prezgodnje porode, rojstvo mrtvih otrok in endometriozo. Pojavljajo so pri 0,17% plodnih žensk in pri 3,5% neplodnih ženskah.
Beri daljePoškodbe jajcevodov
Poškodbe sten jajcevodov, ali popolna neprehodnost jajcevoda onemogočata ustvariti mehanski način stika med moško in žensko spolno celico. Najpogosteje nastanejo kot posledica vnetja povzročenega s spolno prenosljivimi mikroorganizmi (kladmija, gonokok, mikoplazma), lahko pa nastane kot posledica drugih bolezni npr. tuberkuloze, gnojnega vnetja slepega črevesa in endometrioze. Pogostost poškodbe, oziroma mehanične obstrukcije jajcevodov se je v preteklih dvajsetih letih zmanjšalo za skoraj 15%, kar pomeni 30% v skupni ženski neplodnosti. Razlogi tičijo v večjem osveščanju mladih o nevarnosti spolno prenosljivih bolezni in obširni uporabi kondomov. Ogromen napredek pri zdravljenju poškodovanih jajcevodov gre mikrokirurškim tehnikam, kot tudi zgodnjim zdravljenjem vnetij.
Beri daljeZdravljenje neplodnosti
Cilj vseh postopkov zdravljenja neplodnosti je ustvarjanje primerne sredine in pogojev za uspešno spajanje spolnih celic: spermija in jajčeca, uspešno oploditev, uspešno nosečnost in zdrav porod otroka. Prvi korak pri zdravljenju neplodnosti pri parih predstavlja celovit ginekološki pregled, ter diagnostiko ovulacije pri ženskah, pri moških pa urološki pregled: spermiogram, ter eventualno druge urološke raziskave, ki so odvisne od izvida.
Beri daljeKaj je neplodnost?
O neplodnosti govorimo, ko ženska po enem letu rednih spolnih odnosov v času ovulacije brez ustrezne zaščite ne zanosi.
Beri daljeMolarna nosečnost – mehurčasta snet
Molarno nosečnost v medicini imenujemo še hidatidna mola ali mola hydatidosa (hydatid pomeni kapljico vode, mola pomeni pega, lahko pa tudi nosečnost brezobličnega telesa). To relativno redko obolenje nastane na vsakih 1500 – 2000 nosečnosti v ZDA. Po oploditvi, pri molarni nosečnosti, namesto normalnega razvijajočega embria, nastane patološka masa podobna nenormalni posteljici.
Beri dalje