Wednesday, December 7, 2022
Click to rate this post!
[Total: 0 Average: 0]

Veliko črnila je bilo porabljenega o korelaciji med številnimi dejavniki: poželenjem, privlačnostjo, ljubeznijo, zvezo in delovanjem hormonov. Zaključek? Če nas neka oseba res nezadržno privlači, imamo nad dogajanjem veliko manj nadzora kot si mislimo. Sami to težko opazimo ali pa si celo ne želimo priznati, dokler nas ne opozori okolica.


V človeškem telesu se pretakajo številne kemične spojine, ki vplivajo na naše počutje.

Poželenje

Ste samska in spolno nepotešena? Ko v baru zagledate privlačnega moškega kako se zabava s svojimi prijatelji, vas misli kaj kmalu zanesejo k poljubu, dotiku in seksu z dotično osebo. To je prva faza ljubezni: želja in poželenje.

Ta faza nastane pod vplivom dveh hormonov: testosterona in estrogena (nadledvična žleza pri ženskah prične izločati več moškega spolnega hormona testosterona). Te hormone uravnava reproduktivni sistem in se ob srečanju s privlačno osebo tudi aktivirajo. Prav v tem tiči razlog, zakaj kontracepcijske tablete vplivajo na vašo spolno slo.

Z drugimi besedami vaše telo potencialnemu partnerju sporoča: Narediva otroka.

Privlačnost

V tej fazi postane zaljubljenost zapletena. Mešanica vplivnih hormonov (dopamin, adrenalin, serotonin) nas spremenijo v zelo neracionalne osebke. Pod vplivom omenjenih hormonov o simpatiji razmišljamo več časa, manj jemo in manj spimo.

Dopamin deluje tako, da nadzoruje centre užitka. Ko se aktivira se počutimo prijetno, veselo in srečno. Visoka vsebnost dopamina v možganih v tej ljubezenski fazi povzroči, da je druženje s partnerjem sinonim za užitek. V možganih novih zaljubljencev se sproščanje in učinki dopamina primerjajo z jemanjem kokaina.

V tej fazi je prav tako prisoten adrenalin. Hormon, ki pospeši srčni utrip, okrepi znojenje in izsuši ustno sluznico.

Serotonin je še en hormon, ki vpliva na številne procese in sisteme v našem telesu: na apetit, razpoloženje in socialno interakcijo. Med zaljubljenostjo povzroči obsesivno-kompulzivno vedenje, kar pomeni, da ne moremo misliti in smo osredotočeni zgolj na partnerja. Nedavna raziskava je pokazala, da medsebojna privlačnost privede do večjega števila prisotnih živčnih rastnih dejavnikov. Ti proteini so odgovorni za rast, vzdrževanje in preživetje nevronov. Torej so med zaljubljenostjo možgani mnogo bolj aktivni. Kaj to pomeni za spolnost in reprodukcijo, pa znanstveniki še niso odkrili.

Po drugi strani pa hormoni v tej fazi kujejo ‘zaroto’: strah pred izgubo partnerja, ter prijetno počutje ob njegovi prisotnosti. Mešanica hormonov lahko celo povzroči kratkotrajno odvisnost od partnerja.

Navezanost

Ob zmedi, ki so jo povzročili dopamin, adrenalin in serotonin, se po njihovi normalizaciji prednostno pojavita oksitocin in vazopresin. Prav zaradi omenjenih hormonov smo skupaj tudi ko zaljubljenost mine.

Vse kar vemo o vazopresinu prihaja iz raziskav narejenih na prerijskih voluharjih, ki so popolnoma monogamna bitja. Samčki so ob prejetju inhibitorjev vazopresina zanemarili svojo samičko, niti je niso zaščitili pred drugimi snubci.

Oksitocin pa se izloča med orgazmom, poljubljanjem, objemanjem in crkljanjem. V ženskem telesu je prisoten tudi med porodom, vsebuje ga tudi materino mleko. Spodbuja dolgoročne vezi, predanost in željo po zaščiti svoje družine.

Zadnje raziskave so pokazale, da oksitocin moškim preprečuje ‘skakanje za drugimi krili’.

Teorija občutka krivde v evolucijski psihologiji in nevroznanosti pravi, da vazopresin in oksitocin, zaradi vzgoje otrok, parom zagotavljata skupno prihodnost. Redna spolna aktivnost in fizična intimnost zagotavljata vzdrževanje hormonov v idealnem območju.

Kemija ljubezni

Med zaljubljenostjo veliko težje nadziramo svoja čustva, realnosti se zavedamo manj kot si v resnici  mislimo. Vsi, ki smo bili zaljubljeni pa vemo, da to niti ni tako slabo. Vsaj dokler traja. 

Komentarji
Kategorija:   Novice, Zanimivosti
Naslednji prispevek

Marihuana: Za in proti

24 novembra, 2014 0