Wednesday, April 24, 2024

Obvladati čas ne pomeni spremeniti se v obsedenca, ki stalno pogleduje na uro in je vedno prezaposlen. Alan Lakein, vodilni ameriški strokovnjak za učinkovito izkoriščanje časa, te ljudi deli v tri notorične tipe:
 


Pretirano organiziran človek

stalno piše sezname, dopolnjuje sezname, izgublja sezname. Ko ima pred seboj določeno nalogo, ponavadi dolgo tehta različne možnosti, načrtuje vsako najmanjšo podrobnost, stalno preverja, če so obdelana vsa izhodišča. Dokler nima do najmanjših podrobnosti natančnega načrta, ne začne delati, zato pa mu pogosto ne uspe narediti marsičesa, kar je načrtoval. Dobra organizacija mu pomeni veliko več od samega dela. Če danes ni uspel izpolniti delovnega plana, nič hudega, saj bo jutri izdelal boljšega! Prezaposlen z organizacijo je slep za spremembe, ne ozira se na potrebe drugih in pogosto spregleda dobro priložnost.
 

Pretirano delaven človek

dela tako zavzeto, da nima časa pravilno ovrednotiti tistega, kar počne. Ponavadi je težko pristopen in gluh celo za nasvete, kako prihraniti kaj časa. Je precej nepriljubljen, saj rad ukazuje drugim in jim odreja delo. Primanjkuje mu spontanosti in prožnosti. Njegova delovna zmogljivost je nadpovprečna, ampak kaj, ko bi bilo v polovici primerov vseeno, če tistega sploh ne bi naredil. Ker je tako v službi kot doma nenehno zaposlen, nikoli nima minute časa za sprostitev.
 

Časovni obsedenec

je preobremenjen s časom. Z nenehno skrbjo, da ne bi zapravil minute časa, spravlja ob živce sebe in druge. Stalno se mu mudi, saj mora zelo hiteti, da izpolni svoj nemogoči urnik. Če se sestanek začne minuto prepozno, se silno razburja. V njegovih predalih najdete zapiske vsakodnevnih drobnih opravil. On vam lahko pove, kako skrajšati čas za malico za 11 sekund! S takšnim človekom seveda ni lahko živeti in delati.

Ti trije zgoraj opisani tipi ljudi v bistvu niso nič na boljšem od tistih, ki so popolnoma neorganizirani, ki nikoli ne naredijo tistega, kar nameravajo, ki nikoli ne načrtujejo, ki jih življenje meče iz ene krize v drugo. Skrajnosti nikoli niso dobre.

Kaj bi bilo bolje storiti? Ali se zavedate vzrokov, delujočih pri posameznih odločitvah? Navedimo le nekatere:

1.    Navada. Enkrat na mesec greste s sosedi skupaj na večerjo. Zadnje čase se v njihovi družbi ne počutite preveč dobro, vendar je zadeva postala že tako samoumevna in rutinska, da še naprej hodite skupaj ven.
2.    Zahteve drugih. Mož vas sili, da povabite na večerjo poslovnega partnerja in njegovo ženo, saj bi to koristilo njegovi karieri. Čeprav vam je par zoprn, privolite.
3.    Eskapizem. Sedite doma in razmišljate, kako lepo bi bilo povabiti k sebi par, ki sta ga z možem pred kratkim spoznala, vendar se nikakor ne morete odločiti, saj se bojite, da bi vas imela za vsiljivo.
4.    Nenadna odločitev. Z možem se nenadoma odločita, da bi šla zvečer na modno revijo. Povabita soseda, naj se vam pridružita, onadva pa imata za ta večer že druge načrte. Nato pokličeta drug par, ki vama ni niti približno tako simpatičen.
5.    Lenoba. Z možem čakata, da vaju bodo povabili k sebi drugi pari, in preživita zato večina časa ali v družbi ljudi, ki vama včasih sploh niso všeč.
6.    Zavestna odločitev. Z možem naredita spisek znancev, s katerimi imata dosti skupnega, ter starih prijateljev, ki jih že dolgo nista videla, in jih povabita k sebi.
Nenadne odločitve nam lahko naredijo življenje prav zanimivo, nič pa ni narobe tudi z odločitvami zaradi eskapizma, zahtev drugih, lenobe ali navad. Res pa je, da moramo biti z rezultati takšnih odločitev tudi zadovoljni! Če nismo, se moramo potruditi za bolj zavestno odločanje. Kako preprosto se je v težkih situacijah predati toku, kako preprosto je utoniti! Pa si to res želite? Obstaja tudi druga možnost – lahko se odločite.
 

Načrtovanje

“Toliko časa porabim za stvari, ki mi niso resnično pomembne, medtem pa življenje beži mimo.”
“Preveč dela imam; za vse enostavno ni časa!”
“Stalno delam in se mučim, sem utrujen in napet. Nikoli se ne morem popolnoma sprostiti.”
To so izredno pogoste izjave! Za vsakim stavkom se skriva želja, da bi se stvari nekako spremenile:
“Če bi le znal obvladati to situacijo!”
“Če bi le lahko bil kot ta in ta, ki ima za vse svoje dejavnosti očitno zadosti časa, hkrati pa je sproščen in srečen.”
“Če bi le lahko delal tisto, kar resnično hočem!”
“Če bi le imel nadzor nad stvarmi.”

Nadzor se začne z načrtovanjem. Načrtovanje je vnašanje prihodnosti v sedanjost, tako da lahko nekaj glede prihodnosti storimo že danes.

Vsi načrtujemo: kateri film si ogledati, katere prijatelje obiskati čez vikend, kam iti na poletni dopust. Vendar večina ljudi načrtuje precej hazardersko. Planirajo samo takrat, kadar so prisiljeni, s tem pa tvegajo, da življenja ne bodo načrtovali takrat, ko bi bilo zares potrebno.

Več nasvetov kako obvladati čas najdete na Bodieko.si

Kategorija:   Nasveti, Novice
Naslednji prispevek

Kajenje povzroča raka na dojkah in debelem črevesu

13 junija, 2012 0