By Ste že slišali za zero waste dom oz. dom brez odpadkov? Ne boste ga našli v atlasu ali na spletnih zemljevidih. Prepoznamo ga po nalepki za prepoved oglasnih materialov na poštnem nabiralniku, po predalu, ki ni zapolnjen s plastičnimi vrečkami, ampak trajnimi, pralnimi vrečkami za različne namene, kozarci za vlaganje in posodami, po čistem, minimalnem in elegantnem slogu, predvsem pa po tem, da imajo stanovalci takšnega doma več časa za prijetnejša opravila kot ukvarjanje s stvarmi in pospravljanje.
Prebivalci takega doma s preudarnimi nakupi poskrbijo za zniževanje svojega ogljičnega odtisa in zmanjšanje količine odpadkov, ki jih v povprečju vsak od nas dnevno proizvede za 1,3 kilograme. Pred nakupom pregledajo shrambo in hladilnik, oblikujejo tedenski jedilnik in sestavijo nakupovalni listek, ki je njihov najboljši prijatelj, ko vijugajo med prepolnimi trgovskimi policami, s katerih kričijo napisi ‘3+1 gratis’, ‘družinsko pakiranje’, ‘akcija’.
Prebivalci doma brez odpadkov se ne ozirajo na trende hitre modne, ki se menjujejo vsakih 14 dni. Oblačila si izmenjujejo, podpirajo kakovostno lokalno proizvodnjo, nakupujejo iz druge roke. Po nakupe se odpravijo s svojimi trajnimi nakupovalnimi vrečkami, tudi na oddelku sadja in zelenjave. Ne zapravijo 120 € letno za nakup raznoraznih čistil, ki naj bi jih po pričevanjih oglaševalskih oddelkov imeli polno omaro – za vsak košček doma drugo. Pokvarjenih, polomljenih ali izrabljenih reči ne zavržejo, ampak jih skušajo popraviti. Če delujočih izdelkov več ne potrebujejo, jih podarijo tistim, ki jim vlijejo novo življenje.
V domu brez odpadkov pa lahko živijo tudi otroci. Takšni otroci imajo zdrave ritke in nosijo pralne plenice ter tako od rojstva do kahlice prihranijo 5000 plenic za enkratno uporabo. Njihove igrače so izdelane iz kakovostnih naravnih materialov, za katere raje in lepše skrbijo. Poleg igrač tudi oblačila nosijo iz druge roke in jih predajajo naprej. S starši že od malih nog načrtujejo obroke in nakupe ter se zavedajo, da hrana ne bi smela nikoli pristati v smeteh. Starši jim malico za na potep shranijo v posode za večkratno uporabo, ki je uporaben pripomoček tudi pri bližnjem sladoledarju. Predvsem pa se ‘zero waste otroci’ učijo in zgledujejo po okoljsko ozaveščenih starših.
Ob poplavi vseh naštetih informacij verjamem, da so se vam porodili dvomi, ki se začnejo s ‘kaj pa če’, ‘ampak’, ‘ni mogoče’. Ne bodite nejeverni Tomaži in preizkusite z majhnimi koraki pregnati te dvome. Nihče od vas ne zahteva, da si življenje obrnete na glavo, hodite v gozd po mah namesto uporabe toaletnega papirja ali izvajate še kakšnih hujših naporov. Za avtorico bo namen tega članka dosežen že, če boste v svoj vsakdan poskusili vpeljati eno od zgoraj predstavljenih idej.
Pa še en nasvet za prihajajoče praznike: prepričajte otroke, da donirajo 5 svojih igrač Božičku, ki jih bo popravil in podaril drugim otrokom. V zameno za to gesto pa jih lahko nagradite s 5 novimi (ali še bolje iz druge roke) kosi igrač.
