Tuesday, November 12, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

S težavami pri zanositvi se srečuje približno 15 odstotkov parov. V polovici primerov je vzrok neplodnost moških, pri ženskah so to razne prirojene ali pridobljene motnje ali bolezni, ki vplivajo na delovanje reproduktivnega sistema.

To so lahko endometrioza, nepravilnosti maternice, jajcevodov, motnje ovulacije, kamor sodijo tudi motnje delovanja jajčnikov in drugo. Vzroke za neplodnost uspejo z diagnostičnimi postopki odkriti pri večini parov. Pri približno od 20 do 30 odstotkih parov pa vzrokov za neplodnost ne morejo ugotoviti – v takih primerih, pravijo ginekologi, gre za nepojasnjeno oziroma idiopatsko neplodnost.

 

Spregledani vzroki

Idiopatske neplodnosti je bilo nekoč več, z izboljšanjem diagnostičnih postopkov pa je je vse manj. "Nekateri menijo, da nepojasnjene neplodnosti sploh ni, da zgolj ne znamo najti vzroka zanjo," je na nedavnem srečanju slovenskih ginekologov, ki je bilo posvečeno sodobnim oblikam zdravljenja neplodnosti, povedala asis. dr. Vida Gavrić – Lovrec, dr. med., s Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Visok odstotek idiopatske neplodnosti zato prej govori o slabem delu ginekološkega centra. Pogosto vzroke za neplodnost spregledajo: pri tem gre navadno za endometriozo, prezgodnjo odpoved delovanja jajčnikov zaradi prezgodnje menopavze in imunološke vzroke. Menopavza pri večini žensk nastopi pri 51. letu starosti, delovanje jajčnikov pa se začne spreminjati že 13 let prej. Pri desetini žensk menopavza nastopi pred 45. letom starosti, pri odstotku žensk celo pred 40. letom starosti. Veliko žensk ima tudi imunološke težave s protitelesi, ki nastanejo zaradi navzočnosti spermijev, saj so ti tujek v ženskem organizmu.

Diagnozo idiopatska neplodnost postavijo, ko z diagnostičnimi metodami izključijo druge vzroke neplodnosti. "Pri nekaterih parih organskih vzrokov za neplodnost ni, ampak so na spodnji krivulji plodnosti," je dejala ginekologinja. Bistven dejavnik, ki vpliva na plodnost, je starost ženske, zelo pomemben pa je tudi čas trajanja neplodnosti.

 

Zdravljenje

Zdravljenje nepojasnjene neplodnosti je manj uspešno kot zdravljenje neplodnosti z ugotovljenim vzrokom. Pri zdravljenju je na voljo več možnosti: hormonsko spodbujanje delovanja jajčnikov, ki lahko pripelje do neželene večplodne nosečnosti, lahko pa uporabijo znotrajmaternično osemenitev, ki je uspešnejša metoda zanositve kot spolni odnos, a je za eno uspešno osemenitev v povprečju potrebnih 37 postopkov. Da bi izboljšali ta rezultat, lahko ženski dodatno hormonsko spodbujajo jajčnike, a je tudi tukaj učinek terapije dokaj majhen: ena zanositev se v povprečju zgodi na 16 ciklusov terapije.

Najuspešnejša metoda zdravljenja neplodnosti je zunajtelesna oploditev, saj je delež živorojenih otrok na posamezen postopek tukaj največji (30 odstotkov). "Je pa to invazivna, draga metoda zdravljenja, ki jo lahko spremljajo številni zapleti, kot sta na primer hiperstimulacija jajčnikov in večplodna nosečnost," je pojasnila Gavrić – Lovrečeva.

 

Pri mladih je dobro počakati

Primerjava uspešnosti zdravljenja idiopatske neplodnosti z različnimi metodami je pokazala, da sta najuspešnejši metodi zunajtelesna oploditev in hormonska stimulacija jajčnikov z znotrajmaternično osemenitvijo. Kljub temu so se običajne metode zdravljenja neplodnosti izkazale kot dokaj neuspešne, zato nekateri ginekologi priporočajo, da se znova premisli o tako imenovanem ekspektativnem pristopu, ko ženske ne zdravijo, ampak čakajo, da zanosi po naravni poti. Če je ženska mlada in neplodnost traja manj kot dve leti, bo namreč po dveh letih nezaščitenih spolnih odnosov zanosilo 80 odstotkov žensk. Ta verjetnost je nižja, če neplodnost obstaja več let, oziroma čim starejša je ženska. Zato je treba pare z dolgotrajno neplodnostjo in višjo starostjo ženske hitro usmeriti v zdravljenje z zunajtelesno oploditvijo in ni smiselno vztrajati pri iskanju vzroka neplodnosti, je zaključila ginekologinja.

 

Komentarji
Naslednji prispevek

Moška neplodnost

junij 13, 2012 0